Cambridge Očarljivo univerzitetno mesto

Svetovno znano univerzitetno mesto, ki slovi po reki Cam in čudoviti naravi, je Vesno Hauschild očaralo v hipu. Tam se je razvajala, zabavala in s kulturo nahranila svojo dušo. Mestece lahko odkrijete v enem dnevu, v dveh pa ga boste tudi začutili.

Rečne skrivnosti

Z možem sva v mesto Cambridge, ki je dobilo ime po mostu na reki Cam, prispela z vlakom iz Londona (vožnja 1 h, 40 €+). Posebno izkušnjo bivanja v mestu ponuja univerza, v okviru katere lahko rezervirate sobo z zajtrkom v eni od številnih univerzitetnih stavb in se počutite kot študent/-ka s Cambridgea, četudi tega statusa nimate (soba 1/2 z zajtrkom 98 €+). Univerza namenja ta prihodek ohranjanju svojih zgodovinskih stavb.

Če prisegate na bivanje s stilom, vam bo pisan na kožo hotel Tamburlaine ob železniški postaji, ki ponuja razkošno udobje – sodobno opremo s kančkom perzijskega vpliva in cambriškega šarma (soba 1/2 292 €+). Veliko karakterja premorejo tudi sobe hotela The Varsity Hotel & Spa, ki s svoje strehe, na kateri je terasa bara in restavracije Six, ponuja odličen razgled. Razvajate se lahko v spaju Elemis (soba 1/2 z zajtrkom 288 €+).

Mesto sva začela odkrivati peš po cesti Chesterton Road, vzdolž katere so naju spremljale lične, opečnate hiše v viktorijanskem slogu. Ob mostu na ulici Victoria Avenue sva se spustila do rečnega kanala in po prijetnem sprehodu prispela v park Jesus Green. To je priljubljeni kraj za piknike. Mestne oblasti tam dovoljujejo kurjenje ognja, kar je v mestih redkost. Če ste ljubitelj žara, si kupite prenosni paket za enkratno uporabo in si pripravite kosilo v naravi. V osrčju parka je poleti odprt bazen, vsem pa so na voljo tudi naprave za fitnes. Po stezi, po kateri se sprehajajo in kolesarijo obiskovalci parka, sva prispela do majhnega trga Quayside z nekaj kavarnami in restavracijami. Najbolj priljubljena je restavracija Thaikhun s tajsko ulično hrano. Vnovič sva se znašla ob obrežju reke, od koder različni ponudniki organizirajo izlete s tradicionalnimi čolni, punt. Izbirate lahko med zasebnimi in skupinskimi ogledi, nekatera podjetja, kot je Punting Cambridge, organizirajo tudi posebne tematske oglede (skupinski izlet 18 €+). Ženske lahko na čolnu praznujete dekliščino, moški fantovščino, popeljejo vas tudi na strašljivo popotovanje duhov v odročne predele univerzitetnih stavb. Pred najino vožnjo sva v kavarni in vinskem baru Benedettos spila sojin kapučino in uživala v razgledu. Ta predel mi je najlepša točka v mestu, zato priporočam, da jo obiščete, četudi se ne nameravate voziti po reki. Najlepše je ob večerih, ko se ob obrežju zberejo prebivalci in obiskovalci ter uživajo v dobri družbi s kozarcem piva.

Plovba po reki s plitvim dnom poteka tako, da krmar stoji na kljunu čolna, v roki drži dolgo leseno palico in se z njo odriva od rečnih tal. Nekoč so to delo opravljali študenti, prickers, za skromen dodatni zaslužek. Danes to službo v vsakem vremenu opravljajo tako imenovani punters, ki so obeh spolov in različnih starosti. Po 45-minutni krožni vožnji s čolnom, ki nekoliko spominja na beneško gondolo, sva bila povsem očarana. Navdušili so naju mogočne stavbe in številni mostovi, kot je popolnoma lesen Matematični most arhitekta Williama Etheridgea (izvorno iz leta 1749, obnovljen leta 1905) in pokriti Most vzdihljajev iz leta 1831 pri St. John’s Collegu arhitekta Henryja Hutchinsona.

Mestno jedro

Po izkrcanju sva se po zgodovinski ulici King’s Parade podala raziskovat številne univerzitetne zgradbe. Pod okriljem cambriške univerze namreč deluje kar 31 neodvisnih kolidžev.

Ker sva mesto obiskala v študijskem izpitnem obdobju, je bila večina univerz za obiskovalce zaprta. Zato sva si najbolj impresivno arhitekturo King’s Collega ogledala le od zunaj. Stavba, ki jo je leta 1441 naročil zgraditi kralj Henry VI., gosti 600 študentov in 250 uslužbencev (vstopnina 10 €). Zelo priljubljen je tudi kompleks stavb St. John’s Collega, s postanki v knjižnici, kapeli, na več dvoriščih in vrtovih ter s sprehodom po Mostu vzdihljajev.

Študentje z izborom kolidža izberejo tudi svojo identiteto, saj ostanejo člani kolidža do smrti

Najstarejši kolidž je Peterhouse iz leta 1284, najnovejši pa Robinson iz leta 1979. Študentje z izborom kolidža izberejo tudi svojo identiteto, saj ostanejo člani kolidža do smrti. Nekoč so glavna družabna stičišča študentov predstavljale: cerkev (kapela), knjižnica in jedilnica. Danes se mladi družijo tudi v barih, telovadnicah, gledališčih in muzejih. Ste vedeli, da ima Cambridge več muzejev, galerij in zbirk na kvadratni meter kot katero koli drugo mesto zunaj Londona? Najboljši čas za obisk univerzitetnega mesta je 8. in 9. septembra, ko organizirajo dneva odprtih vrat ali Open Cambridge.

Zaneslo naju je v nakupovalno ulico Market Street, ki naju je pripeljala do simpatične odprte tržnice na trgu Market Square. Tam naju je navdušila mednarodna kulinarika, nisem pa se mogla upreti niti ponudbi vintage oblačil. V bližnji sicilijanski kavarni Aromi sem naročila odličen lešnikov sladoled, pripravljajo pa tudi odlične sendviče in pice z mocarelo, pršutom, sušenimi paradižniki in olivami ter sladice s svežim sadjem ter različnimi nadevi (kepica 3,5 €). Za krepčilni postanek priporočam tudi prijetno kavarno Michaelhouse v nekdanji cerkvi, na ulici Trinity Street.

V številnih angleških mestih trgovine zaprejo zgodaj, zato nakupovanje načrtujte pred šesto zvečer. Vzdolž ulice Magdalena Street se vrstijo modni butiki, cvetličarne in trgovine nakita, na ulici Bridge Street pa najdete od čokolade in nakita do oblačil in zdravih prigrizkov. Za priznane svetovne modne znamke in umirjene kavarne se sprehodite po ulici Christ’s Lane. Najnovejša pridobitev v mestu je nakupovalni kompleks Grand Arcade, ki združuje svetovna modna imena in priljubljene kavarniške verige ter restavracije s hitro hrano.

Po kratkem postanku v nakupovalnem kompleksu Grand Arcade sva se za kosilo ustavila v slovitem pubu The Eagle na ulici Benet Street. Pod imenom The Eagle and Child je odprl svoja vrata že davnega leta 1667. In prav tam naj bi Francis Crick leta 1953 med kosilom oznanil, da sta s kolegom Jamesom Watsonom odkrila »skrivnost življenja«. Med večletnimi raziskavami strukture DNA sta znanstvenika redno obedovala pri Orlu. Anekdota je zapisana v Watsonovi knjigi The Double Helix, pred pubom pa dogodek obeležuje spomenik. Pub je tudi muzej; strope prekrivajo grafiti in napisi vojaških pilotov iz 2. svetovne vojne, stene pa številne fotografije iz tistega obdobja. Ponujajo lokalna in druga piva, v čast Watsonovim odkritjem tudi znamenito pivo Eagle’s DNA. V njihovi nagrajeni kuhinji pripravljajo zajtrke, kosila in večerje. Naju so prepričali s tradicionalno jedjo: ocvrto ribo in ocvrtim krompirčkom (obrok 11 €+).

Po ulici Trumpington Street sva se nato napotila v 8 minut oddaljeni muzej Fitzwilliam. Večina ogledov stalnih zbirk je brezplačna. Do 1. oktobra v počastitev 70. obletnice neodvisnosti Indije gostijo zbirko India Unboxed, ki razkriva zbirko kovancev iz Indije od 4. stoletja pred našim štetjem. Muzej razveseljuje tudi s številnimi interaktivnimi delavnicami za otroke in mlade, ob poletnih večerih pa prirejajo tudi koncerte klasične glasbe.

Od tam sva 12 minut hodila do čudovitega cambriškega botaničnega vrta, za katerega si vzemite vsaj uro in pol (vstopnina 5,5 €). Posedite še v kavarni s preprostimi in okusnimi jedmi, kot je na primer solata z rdečo peso, orehi, špinačo in sirom s plesnijo (4,5 €) ter z mamljivimi sladicami. Ne spreglejte pokritega rastlinjaka, v katerem uspevajo puščavske in visokogorske rastline. Najbolj me je ogrel rastlinjak s tropskimi rastlinami. Nekaj korakov naprej pa so me presenetile izobešene zastavice himalajskih menihov, ki ponazarjajo sožitje vseh naravnih elementov in pripomorejo k zagotavljanju notranjega miru. Še en dokaz, da je Velika Britanija kljub bogati lastni zgodovini zelo odprta tudi za ideje od drugod. Poleti se na travnikih odvijajo različni koncerti, 22. oktobra pa bodo praznovali dan jabolk. V parku izvajajo tudi kreativne delavnice in predavanja na temo botanike. Tam pa se kalijo tudi študentje hortikulture. Po prehojenih 20.000 korakih sva zvečer le še padla v posteljo.

Dan za poležavanje

Zadnji dan sva preživela ležerno. Sprehodila sva se dolgi cesti Mill Road, ki me je presenetila z zanimivimi butičnimi trgovinicami, neodvisnimi lokali in dobro založenimi trgovinami z zdravo prehrano. Oči sva napasla tudi v ulicah Regents, Downing in Pembroke ter se prijetno utrujena znašla pred pubom The Mill. Na zelenici ob reki sva zame naročila pivo Panther in lokalni ale Minotour zanj. Levo se razteza prostran travnik s kravami, opazila pa sva tudi race in kokoši … Bila sva tako blizu mestnemu središču, a uživala v popolnem podeželskem miru. Če bi vedela prej, bi za večerjo rezervirala mizo v Restavraciji 22, ki je dobro varovana lokalna skrivnost s ponudbo angleškega slow fooda. Tako sva večer sklenila z večerjo v prijetni restavraciji CB2 z mednarodno kuhinjo, v kateri prirejajo večere poezije, gledališke predstave in večere z živo glasbo. Mesto ponuja tudi dve z Michelinovimi zvezdicami nagrajeni restavraciji: Midsummer House (5-hodni meni 65 €+) in Alimentum (3-hodni meni 40 €+).