Moj dom – Moskva

Jan Stele se je po štirih letih življenja v Parizu, septembra 2014, preselil v Moskvo, saj se je energetska multinacionalka, v kateri je zaposlen, širila v Rusijo. Zavezal se je s triletno pogodbo. Z njim je odšla žena, maja 2015 pa se jima je rodila hčerka. Moskvo je pred tem obiskal le enkrat, zato mu je bila država sprva precejšnja neznanka.

Kaj počnete v Moskvi?

Delam na področju financ za francosko energetsko podjetje, s katerim sem po prvih treh uspešnih letih pogodbo podaljšal še za eno leto. Prihodnje leto naj bi se vrnil v Pariz, vendar se bolj nagibam k vrnitvi v domovino.

Kaj vam je najbolj všeč?

Všeč mi je moja vloga v podjetju in naš vsakodnevni življenjski stil. Storitve v mestu so zelo dobro organizirane: vrtec in aktivnosti za otroke, taksi, dolg delovni čas trgovin in restavracij, obisk zdravnika in pediatra, dostava pošiljk, hrane, nakupov prek interneta itd. Če to primerjam s Parizom, je tu vse neprimerno lažje dosegljivo in tudi sama organizacija je boljša. Mesto je sicer pred časom veljalo za eno najdražjih, vendar je v zadnjih treh letih rubelj precej izgubil vrednost, zato so na primer prevozi s taksiji izredno poceni.

Se srečujete s kakšnimi težavami?

Najbolj me motijo prometni zastoji in dolge zime, čeprav imam rad sneg. Sam sicer s prometom nimam dnevnih težav, ker v službo hodim peš, vendar je to največja težava Moskve kljub izredno širokim cestam. Administrativni postopki za tujce znajo biti kar velik izziv, ki vzame precej časa in energije. Na srečo za nas, tujce, poskrbijo v podjetju, ki ureja tudi vse postopke za druge družinske člane.

Kakšni so življenjski stroški?

Stroški se zelo razlikujejo glede na posameznikov življenjski stil. Moskva po eni strani ponuja cenejše življenje kot Ljubljana (seveda ne v mestnem središču), na drugi pa omogoča neomejene možnosti zapravljanja. Naša družina živi na obrobju mestnega središča. Do Rdečega trga sem peš v manj kot pol ure. Tu je treba za stanovanje s površino približno 70 km2 po trenutnem tečaju odšteti med 1.100 in 1.200 evri na mesec. Za eno vožnjo z javnim prevozom je treba odšteti 0,80 evra, za taksi v območju prve obvoznice približno pet evrov. Kosilo v službenih menzah stane okoli 6 evrov.

Kakšna je ruska kulinarika?

Kosilo se začne z obvezno juho in nadaljuje z jedmi, ki so precej mastne in težke. A na moje presenečenje porcije niso preobilne. Zelo rad imam boršč, juho iz rdeče pese in s koščki govedine, v katero običajno vmešamo kislo smetano. Sicer pa Moskva kot zelo dinamična in moderna prestolnica ponuja tako rekoč vse svetovne kuhinje in številne odlične restavracije. Na splošno bi rekel, da je tu najbolj priljubljen vpliv Srednje Azije in kavkaških regij. Priporočam: Dr. Zhivago, Cafe Pushkin, White Rabbit in Ugolyek.

Praznujete kak zanimiv praznik?

Do zdaj nisem praznoval nobenega posebnega praznika. Naveličan pa sem že ognjemetov za njihove državne praznike, saj takrat mesto poka po šivih … Na dan zmage poleg tega v mestu poteka tradicionalna vojaška parada. Povsod visijo zastave in simboli zmage nad fašizmom. S tem kažejo svoj ponos in patriotizem. Zelo pomembna so jim tudi praznovanja rojstnih dni. V našem podjetju imamo prave male veselice. Vsak, ki praznuje, pripravi kakšno zakusko, sladico, torto, pogosto pijemo šampanjec. Predvsem ženske se na svoj dan še posebej lepo uredijo in uživajo v središču pozornosti.

Vam je kdaj dolgčas?

Nikoli! Kakšen hladen vikend smo sicer bolj doma, ampak bi težko rekel, da nam je kdaj dolgčas.

Imate tam prijatelje?

Imam številne prijatelje, a žal ne dovolj časa za vse. Tu je zelo veliko tujcev. Francoska manjšina je zelo številčna in z njo sem precej v stiku (žena Rachel prihaja iz Francije). Slovenci pa se tradicionalno srečujemo ob četrtkih zvečer in skupaj igramo košarko.

Kako bi opisali prebivalce?

Povprečnega prebivalca Moskve je precej težko opisati, saj tu živijo številni priseljenci iz vse Rusije in nekdanjih republik Sovjetske zveze. Razlike v življenjskem stilu in dohodkih so enormne! Mislim, da je minimalna plača nekaj nad 200 evri, medtem ko navzgor najbrž ni omejitev. Na splošno velja, da so ljudje hladni, težko dostopni in nesramni, a osebno nimam slabih izkušenj. Ko pri kakršnih koli stikih ugotovijo, da tujec (Evropejec) govori rusko, se odzovejo prijazneje in so bolj odkriti kot Parižani.

Vas sorodniki, prijatelji kdaj obiščejo?

Že kar nekaj prijateljev nas je obiskalo. Oddaljenost od Slovenije ni velika in neposredni leti omogočajo tudi krajše obiske ob koncu tedna. Najštevilčnejši obisk sem imel, ko je kar 12 prijateljev tu praznovalo fantovščino! Nekaj jih občasno prihaja zaradi nočnega življenja, ki je eno boljših v Evropi. Na voljo so številni dobri bari in klubi, v katere evropski turisti običajno brez težav vstopijo. Poleg tega so cene tu ugodnejše kot v primerljivih klubih v prestolnicah zahodne Evrope.

Kam peljete svoje goste?

Peljem jih na Rdeči trg in v okolico strogega mestnega središča. Nujen je obisk katerega od parkov: VDNH ali park Gorki. Zvečer pa so aktualne restavracije in bari okoli kvadratno oblikovanega bajerja Patriarshy Prudiy.

Mesto premore številne muzeje in galerije – vsakdo najde nekaj, kar ga zanima. Tiste, ki jih zanimajo teme, povezane z vojsko in vesoljskim programom, bi peljal na ogled podmornic in vesoljske tehnike. Če bi želeli, bi nam na poligonu lahko organizirali vožnjo s pravimi tanki, ki vključuje tudi streljanje. To je dodatna ponudba, za en strel pa je treba odšteti približno 150 evrov. V zadnjem času tudi vse bolj odpirajo skrivnosti vesoljskega programa. Obiskati je mogoče Zvezdny gorodok, zvezdnato mesto, v katerem potekajo priprave na vesoljske odprave, in se celo preizkusiti na nekaterih testiranjih.

V hladnejših mesecih je nujen obisk ene od številnih banj ali ruskih savn. To je zelo tradicionalna in pogosta oblika druženja in sprostitve. Priporočam Sanduny v mestnem središču.

Vaš idealni dopust?

Zadnji dve sezoni smo s prijatelji organizirali smučarske ekspedicije na »našem« širšem območju, kot sta Kamčatka in Kirgizija. Gre za smučanje oziroma v našem primeru deskanje zunaj prog po celem snegu (tam prog tako rekoč ni).

Na Kamčatki smo za 3 dni najeli helikopter, ki nas je vozil na okoliške vulkane, s katerih so neverjetni spusti. V Kirgiziji pa smo se z motornimi sanmi podali do izhodiščnih točk in tam začeli pohod na vrhove gora, ki segajo krepko čez 3.000 m. Vedno z lokalnimi vodiči. Celotno potovanje v take kraje je neverjetno, novo, prvinsko in divje. Poleg tega so tam tudi izredne snežne razmere in odlični pogoji za smučanje.

Od urejenih smučišč sem obiskal Soči in Gudauri v Gruziji, kjer so moderna in povsem primerljiva smučišča z alpskimi. Potovanje tja je cenovno primerljivo z evropskim. Trenutno že načrtujemo naslednjo destinacijo, deskanje na snegu na Japonskem, ki je ena od mojih velikih želja, kot tudi Aljaska. Sicer pa me je Kamčatka do zdaj najbolj navdušila in tja se želim še vrniti.