Japonska Adrenalinska smuka v vulkan in do oceana

Japonska ni privlačna le v obdobju cvetenja češenj in ko se odene v jesenske barve, temveč tudi pozimi, ko ponudi nadzemeljska doživetja snežne pravljice. Tina Milavec se v deželo vzhajajočega sonca rada vrača, saj jo smučanje po najboljšem pršiču izjemno osrečuje.

S partnerjem Juretom sva Japonsko pozimi obiskala že tretjič. Iz Benetk, s postankoma v Moskvi in Tokiu, sva s tretjim letalom priletela v glavno mesto otoka Hokaido, olimpijski Saporo (povratna vozovnica 875 €+).

Prišla sva zaradi vrhunske smuke po pršiču zunaj urejenih smučišč in edinstvene japonske kulture. Ta se na prvi pogled zdi kot dodelana in naprednejša različica naše ter je mešanica najboljšega iz obeh svetov. Ljudje so zvesti tradiciji in vrednotam, kot so trdo in ponosno delo, skromnost in pomoč sočloveku. Japonke se v tokijskem prometnem vrvežu sprehajajo v tradicionalnih kimonih, v mestnih templjih, ki so zatočišča miru, pa se čas ustavi. Na drugi strani je visoka tehnologija vpeta v vsakdanje življenje Japoncev. Več kot 82 % gospodinjstev ima v svojih kopalnicah zabavne toaletne školjke proizvajalca Toto, ki jih odlikujejo ogrevano sedišče, curek za umivanje intimnih delov, sušilec in odišavljenje. Japonska mesta povezujejo najhitrejši hitri vlaki na svetu, Šinkansen, ki s hitrostjo okoli 600 km/h skoraj neslišno švigajo s postaje na postajo in osupnejo s svojo podobo, udobnostjo in točnostjo. Deželo preplavljajo elektronski pripomočki in igrice, s katerimi si krajša čas mlado in staro. Še več, najboljši igralci so tam zvezdniški milijonarji. Japonska je tudi raj za ljubitelje manga stripov, zdrave kulinarike, ki je več kot so sušiji, sašimiji in riž. Očara ljubitelje narave, vulkanov, toplih vulkanskih vodnih vrelcev, zame pa je to destinacija z najbolj kakovostnim in obilnim pršičem na svetu.

Smučarsko središče Niseko United

Na Hokaidu, najsevernejšem od petih največjih otokov, vsako leto zapade ogromno snega. Prinesejo ga severni vetrovi, ki zmešajo sibirski mraz in vlago nad japonskim morjem. V smučarskem središču Niseko United, drugem najbolj zasneženem smučišču na svetu, ga vsako leto pade približno 15 metrov. Zaradi nepredvidljive mikroklime uradna vremenska napoved ne obstaja. Ko na spletu piše, da je čez noč zapadel le centimeter snega, ga je na gori lahko tudi 50 krat več. Sneg je tako lahek, suh, prhek in mrzel, da se po dnevu ali dveh sesede in naredi prostor novi pošiljki. Vijuganje med tankimi belimi brezami po pol metra svežega japonskega celca pa je nadzemeljska izkušnja.

Niseko United je urejeno smučarsko območje, ki se razprostira po tretjini pobočij vulkanske gore Annupuri (1.308 m). Sestavljajo ga štiri smučarska območja: Niseko Annupuri, Niseko Village, Niseko Grand Hirafu in Niseko Hanazono. Med seboj so oddaljena približno 15 km, a vožnja s počasnim smučarskim avtobusom se med vsakim vleče dobro uro. Veliko hitrejša je pot s smučmi čez goro, ki je odlično izhodišče za začetek smučarskega dneva po katerem koli od štirih smučišč, ki so pod vrhom združena.

Hanazono ima vse: proge različnih zahtevnostnih stopenj, snežne parke in stavbo Hanazono 308, ki je središče apres ski zabav. Grand Hirafu je največje med štirimi območji in ponuja nepozabno izkušnjo s pršičem. Na vznožju smučišča je največ hotelov, koč, trgovin in restavracij. Niseko Village ponuja neverjetno smuko zunaj urejenih smučišč neposredno do vrat hotelov The Green Leaf Niseko Village (soba 1/2 410 €+) in Hilton Niseko Village (soba 1/2 475 €+) ter najdaljše smučarske in deskarske proge, ki so speljane skozi slikovite gozdove. Annupuri privlači različno vešče smučarje in deskarje, ki uživajo na popolno pripravljenih progah ter razveseli ljubitelje naravnih toplic ob vznožju smučarskega središča.

Zimska sezona se začne konec novembra oz. v začetku decembra in traja do konca aprila oz. začetka maja. Z eno vozovnico lahko smučate po vseh smučiščih (Niseko United dnevna vozovnica 58 €, petdnevna vozovnica 245 €).

S priletno žičniško infrastrukturo smo se z višine 300 m povzpeli na približno 1.250 m. Od tam se jih je polovica, predvsem avstralski počitnikarji in japonski začetniki, zapodila po vrhunsko urejenih progah, ki ne poznajo ledu in umetnega snega. Za drugo polovico, v kateri je bilo največ Švedov, Norvežanov in japonskih deskarjev na snegu, pa so se snežne radosti začele zunaj urejenih smučišč. Ob robovih smučišč so postavljena vrata (angl. gates), ki ponujajo izhode na odprta pobočja z nedotaknjenim snegom. Ker nas je smučarjev, ki se navdušujemo nad tako smuko v Niseku, vsako leto več, se »bitka« za čim prejšnji dostop do vrat in smuko po nedotaknjenem pršiču, začne že v dolini. Pod gondolo vsako jutro izobesijo natisnjeno poročilo o snežnih razmerah, časovnem zaporedju odprtja vrat oz. izhodov ter o nevarnostih, ki prežijo na smučarje zunaj urejenih prog. Nevarnost plazov je zaradi manj strmega terena, kakovosti snega in zelo nizkih temperatur precej majhna. Območja s povečano nevarnostjo zaradi plazovitosti ali prepadnega terena so zaprta in jih reševalci strogo nadzorujejo. Kršiteljem odvzamejo vozovnice, poleg tega morajo plačati visoko denarno kazen.

Ko sva si navsezgodaj izborila mesto v eni prvih gondol in se počasi pripeljala pod vrh gore, sva se morala strateško odločiti za ena od več vrat. Vsako jutro sva se spraševala, kje bo najmanj smučarske konkurence, največ snega in kje najboljše razmere.

Japonske toplice

Ko je vreme stabilno in veter ni premočan, se je od najvišje žičnice mogoče peš povzpeti na vrh gore Annupuri. S smučmi na ramenih in v sibirskem mrazu sva zagrizla v strm hrib in bila po 20 min hoje poplačana s čudovitim razgledom na vse strani otoka in Japonsko morje. Od tam sva se s smučmi spustila po drugi strani hriba s prostranimi pobočji, dosegljivimi le s turno smučarsko opremo. Po celodnevnem preganjanju po globokem prhkem snegu, v katerega sem se pogosto pogreznila čez glavo, naporni hoji v snežnem metežu in temperaturah, ki niso segle nad -10 °C, sva se ustavila v tradicionalnih japonskih termah, Niseko Goshiki Onsen (vstopnina 5,5 €). Namakanje v vroči vulkanski vodi ima poseben čar in je balzam za telo in um. Ko sva se spravila iz smučarskih čevljev in premočenih oblačil, sva se sede na nizki pručki temeljito umila od glave do pet. Nato sva se gola namočila v vročo vodo, ki naju je najprej neprijetno spekla (42 °C), nato pa sva čutila sprostitev in olajšanje. Po 10 minutah sta bili najini izmučeni in premraženi telesi kot prerojeni in pripravljeni na nove smučarske podvige prihodnji dan. Dan sva zaključila z japonsko večerjo iz številnih okusnih morskih in zelenjavnih jedi ter riža, ki so jih postregli na ličnih, majhnih krožnikih.

Obiskala sva tudi toplice Jugokoro-tei s klasičnim japonskim videzom (vstopnina 6 €) in toplice pri Hilton Niseko Village, ki čez ribnik s krapi ponujajo idiličen razgled na goro Jotei (vstopnina 7 €).

Smučanje do oceana

Ob tretjem obisku Hokaida sva si poleg Niseka zaželela nekaj novega. Jure je na spletu našel sliko smučarja, ki se po zasneženem pobočju spušča do morja in si zadal, da to doživiva. Za odpravo se je dogovoril s specializirano agencijo za ekstremna doživetja Black Diamond Tours.

Po nekaj zavojih smo se znašli na strmi odprti planjavi s pogledom na ocean

Skrivnostni kraj v bližini mesta Otaru, kjer lahko smučate do obale in se v smučarskih čevljih dotaknete morja, so pred nami obiskale le redke profesionalne smučarske ekipe s svojimi snemalci in fotografi. Naša, sicer izkušena vodnika sta ta kraj do takrat obiskala le dvakrat. Midva in še nekaj somišljenikov pa smo bili udeleženci njihove prve komercialne odprave. Ko smo se s turnimi psi vzpenjali mimo malih templjev in svetišč, skritih na robu obalnih pečin, je bil občutek pričakovanja nepopisen. Izhod s pečin do pobočja nad oceanom smo našli po slabi uri iskanja in čakanja. Vreme se je v enem dopoldnevu spremenilo petkrat. Sončno jutro brez oblačka je prešlo v oblačno in vetrovno dopoldne, z morja pa se je približevala snežna nevihta. Adrenalin in pričakovanje sta naraščala. Ko smo dobili zeleno luč za spust, smo drug za drugim previdno zavijugali med nizkimi drevesi, ki so zastirala pogled na ocean. Po nekaj zavojih smo se znašli na strmi odprti planjavi s pogledom na ocean, skalne pečine nad njim, pod nami pa so se lomili in penili mogočni valovi. Kriki navdušenja so odmevali od pečin in po nekaj stometrskem vijuganju po svežem snegu smo se ustavili tik ob Japonskem morju, sneli smuči in rokavice ter potopili roke v ledeno vodo (enodnevni izlet 130 €+).

Smučanje v krater

Pred prihodom na Hokaido sva se odločila, da se bova povzpela tudi na najvišji vulkan otoka, Mount Jotei (1.898 m), in se, če bo vreme omogočalo, spustila v njegov krater. Čudovit simetričen, nedelujoči stratovulkan zaradi podobnosti nekateri poimenujejo kar »mali Fudži«. Vzpon nanj pozimi traja 5–8 ur in je mogoč predvsem marca in aprila, ko se vreme ustali. Januarja so možnosti zelo majhne, saj goro večinoma obdaja oblačna kapa, okoli nje pa brijejo neizprosni vetrovi.

Ko smo se s kombijem vračali s smuke k oceanu, je našo prijetno utrujenost zmotil telefonski klic. Vodja Black Diamond Toursa nam je sporočil, da se lahko naslednji dan povzpnemo tudi na vulkan Jotei. Zato smo po prihodu v hotel takoj začeli pripravljati potrebščine za zgodnji vzpon. Vedeli smo, da nas čaka 1.600 m višinske razlike, ki jo bomo morali premagati s turno opremo in širokimi smučmi za turno smuko. Vzpon smo začeli v brezovem gozdu in se počasi vzpenjali po enakomernem vulkanskem pobočju, ledeno ozračje pa so prijetno blažili sončni žarki. Po skoraj šestih urah neprekinjene hoje smo dosegli vrh. Od tam se nam je odprl nov pogled v zasneženi krater vulkana, iz katerega je pred več kot tisoč leti bruhala lava. Sneg je bil nedotaknjen in spust z roba kraterja v notranjost je iz nas vnovič zvabil nenadzorovane krike veselja. Od toliko navdušenja in adrenalina je bila vrnitev na rob kraterja čisti užitek, tako kot več kot uro dolg spust po deviškem pršiču do vznožja vulkana (enodnevni izlet 130 €).