Oman Prijazna podoba Arabije

Oman je preredko obiskana puščavska dežela Arabskega polotoka. Z zelenimi oazami, dramatičnimi gorami, dobrimi cestami, luksuznimi hoteli, peščenimi plažami in toplim Arabskim morjem ter izjemno gostoljubnimi prebivalci je osvojil Barbaro Vrezovnik.

V iskanju tople in sončne počitniške destinacije z malo dežja sem se ustavila pri Omanu. Puščavska dežela ima povprečno 13 dni dežja na leto, temperature pa se od oktobra do aprila gibljejo med 17 in 38 °C. S partnerjem sva iz Zagreba prek Dohe poletela v omansko prestolnico Muškat in v manj kot desetih urah že uživala v poletnih temperaturah (povratna vozovnica 480 €+).

Muškat

Ob 6. uri zjutraj sva na letališču v Muškatu prevzela avtomobil in se obsijana s sončnimi žarki zapeljala na ribjo tržnico v četrt Mutrah (najem 4WD za 10 dni 560 €+). Moški so ulov z ribiških bark s samokolnicami in vedri dostavljali v pokrito tržnico. Ribe so razporedili po vrstah in dolžinah, iz nekaterih so naredili fileje. Pripravili so se na velike posle s chefi petičnih restavracij, ki kupijo najboljše kose. A brez skrbi, tudi druge ribe so pošle v nekaj urah. Muškat pomeni sidrišče in morje je še danes pomemben stik s svetom in vir zaslužka.

Po slikoviti obalni cesti sva se zapeljala do stare tržnice Muttrah Souq z labirintom trgovinic

Po slikoviti obalni cesti sva se zapeljala do stare tržnice Muttrah Souq z labirintom trgovinic z zlatim in srebrnim nakitom, posodami in kadili, oblačili in rutami ter sadno-zelenjavnimi stojnicami in restavracijami. V nasprotju z ribjo tržnico so tam prevladovale ženske. Kupovale so nakit in čipkaste ter prosojne obleke, ki jih pred očmi javnosti skrijejo pod črno abajo, lase pa skrijejo pod ruto.

Vzdolž ceste Al Barhri Road teče prijetno sprehajališče Al Corniche, nekaj zavojev naprej pa naju je v parku Al-Riyam Park na vrhu vzpetine presenetila skulptura, ki spominja na velikansko kadilo. S terase je lep razgled na zaliv. Skozi mestna vrata, v katerih je muzej Muscat Gate Museum, sva zapeljala v stari del Muškata in avtomobil pustila pri trdnjavi Al Mirani s pogledom na sosednjo trdnjavo Al Jalali. Obe so na strateških točkah naravnega zaliva zgradili Portugalci v 16. stoletju. Na sprehodu po ulicah sem se zagledala v brezhibne vrtove in cvetje razkošne palače Al Alam z zlato-modrim pročeljem, ki je ena od šestih rezidenc priljubljenega omanskega poglavarja in sultana Quaboosa. Trdnjavi in palačo odprejo le eminentnim državniškim gostom. Nasproti palače stoji razkošna in veličastna stavba kraljevega sodišča, ki lahko s svojo arhitekturno spektakularnostjo konkurira parlamentu v četrti Al Bustan. Četrt Ruwi je poslovno središče s številnimi pisarnami, bankami in trgovinami ter z znamenitim urnim stolpom. Zaradi številnih priseljencev pravijo območju tudi Mala Indija. V četrti Shatti Al Qurm so zgradili nakupovalna središča in rezidenčne enote ter meni najlepšo stavbo v mestu, operno hišo Royal Opera House, del katere so tudi prestižno nakupovalno središče Opera Galleria, kavarne in restavracije. V polurnem vodenem ogledu sva spoznala skrivnosti te prestižne stavbe, ki so jo gradili od leta 2007 do 2011 po naročilu sultana, ki je velik ljubitelj glasbe. Stavba, ki odseva sodobno omansko arhitekturo s številnimi ornamenti, lahko sprejme do 1.100 ljudi (ogled 6,5 €).

Med številnimi mošejami v mestu sva si ogledala dve. Osrednjo mošejo omanskega sultanata, Veliko mošejo sultana Qaboosa, so začeli graditi leta 1994 in jo dokončali v dobrih 6 letih. Tako kot operno hišo, novo sodišče in druge pomembne stavbe je gradilo angleško podjetje Carillion Alawi LLC, ki v Omanu posluje več kot 45 let. Za mošejo so porabili 300.000 ton indijskega peščenjaka. Nad osrednjo molilnico se dviga kupola v višino 50 m. Tla prekriva 21 ton težka preproga z 1.700.000.000 vozli, ki so jo izdelali v štirih letih. Oči so se mi zaiskrile ob pogledu na 14 m visok in 8,5 tone težak lestenec italijanskega podjetje Faustig, ki ga sestavlja 600.000 kristalov Swarovski ter deli s 24-karatnim zlatom. Izdelali so ga v dobrih štirih letih. Mošeja je vidna daleč naokoli, saj osrednji minaret meri 90, štirje dodatni pa 45.5 m (izposoja abaje 5 €, vstopnine ni). Prava lepotica je najnovejša mošeja Mohammed Al Ameen na mestni vzpetini. Dizajn odseva sodobne elemente v roki s tradicijo omanske arhitekture. Njena posebnost so kupole, ki ponoči skozi vzorec čipke sevajo svetlobo (vstopnine ni).

Obmorsko razkošje v Chediju

»Dobrodošli, kako ste potovali,« me je pozdravil vratar, ko mi je odprl vrata najinega avtomobila, s katerim sva se po dolgem dovozu pripeljala do stilsko najbolj dovršenega hotela v državi (soba 1/2 z zajtrkom in vključeno pijačo v hladilniku, 1.120 €+). Ko mi je nakazal, naj stopim skozi hotelska vrata, je postrešček že odpeljal najino prtljago. K nama je pristopil receptorski svetovalec in naju pospremil v preddverje, prekrito s šotorskim krilom, okrašeno s številnimi visečimi lanternami v arabskem slogu in opremljeno z zofami. Ugreznjena med mehke blazine sva se osvežila s hladno brisačko, odžejala z nealkoholnim napitkom in se posladkala z dateljni. Zgovorna receptorka naju je prijavila in nama prinesla kartici za odklepanje sobe. Z receptorskim svetovalcem sva se mimo restavracije in družinskega bazena The Serai z dvigalom povzpela v sobo s pogledom na morje in 370 m dogo zasebno plažo na obrobju Muškata. V rezortu je kar 158 sob in vil, a gneče nisva zaznala. Ker uživava v miru in tišini, sva se sprehodila do najbolj seksi in najdaljšega bazena v regiji, The Long Pool (103 m), ki je rezerviran za odrasle. Tik ob bazenu se na 1.500 km2 raztezata vrhunski spa, v katerem nudijo masaže in nege ter fitnes. Izbrala sem 60-minutno masažo The Chedi Jade Massage, pri kateri sta me s sočasnimi gibi masirali dve maserki (215 €). Zvečer sva se sprehodila še do tretjega bazena, tik ob plaži, The Chedi, okoli katerega so poležavali le odrasli. Tri dni sva uživala v dovršeni arhitekturi objektov in okolice, v kateri se prepletajo bujni vrtovi in vodni elementi: fontane, bazeni, potoki. Na trenutke sva pozabila, da sva v puščavski deželi, saj naju je voda spremljala na vsakem koraku.

Omanska arhitektura se elegantno prepleta z japonsko in evropsko. Rezort ponuja 6 restavracij z jedmi arabske, azijske in zahodne kuhinje. Uživala sva v novih okusih in izjemni prijaznosti gostincev (obrok 35 €+). V sobi sva uživala ob kavi iz aparata Nespresso, v restavraciji pa sva zjutraj naročila skodelico tržaške kave Illy. Naklonjenost italijanskim znamkam sem opazila tudi pri izboru razkošne kopalniške kozmetike Aqua di Parma.

Visokogorsko razvajanje v Anantari

Potovanje po Omanu je udobno, varno in poceni (1 l bencina 0,47 €). Ceste so dobro označene, table dvojezične. Iz Muškata sva zapeljala na avtocesto in sledila tablam z oznako Nizwa. Odcepila sva se proti gorovju Al Jabal Al Akhdar (Zelena gora), kjer naju je čakala razkošna soba v lani odprtem luksuznem rezortu Anantara Al Jabal Al Akhdar (soba 1/2 z zajtrkom 341 €+). Najvišje ležeči petzvezdnični hotel na Srednjem vzhodu (2.000 m) je dostopen po odlični, široki in strmi serpentinasti cesti, na katero vas na kontrolni točki spustijo le z avtomobilom na štirikolesni pogon. Visoko gorovje se izmenjuje z zelenimi dolinami s terasastimi polji granatnih jabolk in marelic. Domačini tam iz gorske vrtnice pridelujejo cenjeno rožno vodo, attar, s katero po starem običaju po končnem obedu gostu odišavijo roke.

Po dveh urah in pol sva poletno vročino Muškata zamenjala s pomladnim sredozemskim podnebjem omanskega visokogorja (185 km). V hotelskem preddverju sva se osvežila s hladno brisačko, brez obotavljanja izpraznila kozarček smoothija in se posladkala z macaronsi. Do sobe sva se sprehodila skozi sredozemski vrt z oljkami in zelišči. Arhitekturni kompleks Anantara s 115 sobami in vilami so zgradili na robu klifa velikega kanjona, zato so pogledi iz sob in vil z zasebnim bazenom, ki mejijo na steno, dih jemajoči. Prisrčen pozdrav osebja s penino in sadjem naju je prijetno presenetil. Prav tako kopalniška kozmetika Elemis, kakršno med drugimi vrhunskimi znamkami uporabljajo tudi v Anantara Spaju, v katerem so prostori za ženske in moške ločeni (obisk je vključen v ceno nočitve). Na voljo so tudi teniško igrišče, fitnes in otroški klub.

Prostorna suita naju kljub lepi opremi v sodobnem omanskem slogu ni zadržala, ko sva z balkona zagledala najbolj spektakularen bazen s prelivnim robom, kar sva jih kdaj videla

Prostorna suita naju kljub lepi opremi v sodobnem omanskem slogu ni zadržala, ko sva z balkona zagledala najbolj spektakularen bazen s prelivnim robom, kar sva jih kdaj videla. V njem sva ujela nepozabni sončni zahod, nato pa sva se prestavila v vroč masažni bazen, saj temperatura v gorah zvečer pade pod 20 ⁰C.

Po priporočilu vodje marketinga in odnosov z javnostmi, Ali Janija, sva prvi večer spoznavala arabsko kulinariko v hišni restavraciji Al Qalla (Stolp). Stavba je navdih našla v stolpu Musandam na istoimenskem omanskem polotoku, do katerega lahko, tako kot do drugega največjega mesta v državi, Salalah, poletite iz Muškata. Z ornamenti bogata notranjost v omanskem slogu preseneti z lanternami, ki visijo iz prvega nadstropja. 4-hodni degustacijski meni sva začela z morskim pozdravom iz kuhinje, z ribjim karpačom s paradižnikom, baziliko in oljčnim oljem. Nadaljevala sva s čičerikino juho s popečenimi trakci lokalnega kruha ter z zelenjavno juho s koščki popečene govedine in ovesom. Krožnik toplo-hladnih prigrizkov je vseboval namaz iz čičerike – humus, namaz iz pekoče paprike, orehov, drobtin in oljčnega olja – muahamarra, namaz iz jogurta, kumaric in česna ob pečenem krompirju in kozicah ter popečen in začinjen jajčevec s sezamovimi semeni – babagonoush. Za glavno jed sva izbrala mešano meso na žaru z zelenjavo ter ribo hammour s paradižnikovo omako in zelenim fižolom. Čokoladna bomba in tradicionalna slaščica Um Ali (Alijeva mati) iz pečenega testa, sladkanega mleka, datljev in lešnikov pa sta zaokrožili kulinarično bogat večer (meni 168 €/osebo). Večerjo je spremljalo čilsko vino – v tej muslimanski državi namreč strežejo alkohol le v redkih restavracijah in hotelih. Naslednje dni sva spoznala kulinariko odlične italijanske restavracije Bella Vista s pogledom na kanjon in raznolike zajtrke v restavraciji Al Maisan, v kateri strežejo tudi večerje in petkove brunche. V kavarni Al Baha sva se ustavila na dnevnih prigrizkih in kavi, v barih Al Burj in Al Shoufra pa se lahko osvežite od poznega popoldneva do polnoči. Posebno izkušnjo pričara večerja nad kanjonom, na dvignjeni ploščadi Diana’s Point, ko se ob zunanjem kaminu in sončnem zahodu predate kulinaričnim užitkom v dvoje (dizajnerska večerja 168 €+/osebo). Angleška princesa Diana je prav tam s princem Charlsom leta 1986 občudovala omansko visokogorje.

Rezort je dobro izhodišče za obisk znamenitosti: zgodovinsko mesto Nizwa s trdnjavo (vstopnina 2,25 €); mestece Bahla s 7 km dolgim, več kot 600 let starim obzidjem, in z Unescovo trdnjavo iz 12. stoletja; grad Jabrin sredi bahlanske ravnine, ki ga je leta 1675 zgradil Imam Bilarab bin Sultan in je bil eno najpomembnejših učnih središč dežele (vstopnina 1,10 €). Z avtomobilom sva se povzpela tudi do razgledišča najvišje gore v državi, Jabel Shams (Sončna gora, 3.028 m). Od tam sega pogled na Wadi Ghul, ki ga številni poimenujejo arabski »Veliki kanjon«. Klifi so ponekod višji od 1.000 m. Cesta do razgledišča je položnejša od tiste do hotela Anantara, nekaj vmesnih kilometrov je makadam (dostop z vozilom 4WD).

Glamping v Desert Nights Campu

Iz Nizwe do puščave Wahiba Sands, ki je dobila ime po plemenu Bani Wahiba, je 2 uri vožnje (175 km). Po pretežno praznih cestah sva se pripeljala do table z napisom Al Wasil in po 500 m pri majhni mošeji v barvi peska zavila desno. Makadamsko cesto je zamenjal puščavski pesek in avtomobil je tiho predel po gladki podlagi. Znaki z oznako kilometrov so potrjevali, da sva na pravi poti. Po 11 km sva sredi puščave zagledala skupino terenskih vozil pred luksuznim kampom Desert Nights Camp (šotor 1/2 s polpenzionom 302 €+). Na voljo je 30 namestitev v beduinskem slogu s klimo, mini barom in kopalnico (24 dvoposteljnih in 2 družinska šotora, 4 grajene sobe), ki lahko sprejmejo do 64 gostov.
Po osvežitvi s hladno brisačko, kozarčku tradicionalne arabske kave, khawa, in dateljnih ter prijavi sva odhitela v razkošni šotor, ki so ga obdajale cvetoče bugenvileje in zimzeleno rastje, se stuširala in preoblekla za večerno vožnjo po sipinah. Kopalniška kozmetika z vonjem kadila in smole mire me je ponesla v srednjeveško obdobje, mehke brisače in copati pa so poskrbeli za udobje. S toyotami smo se pognali na visoke sipine in jih osvojili z vztrajnostjo motorja in znanjem voznika. Po zabavnem premetavanju smo s hitrim bočnim obratom parkirali. Glavo sva si zaščitila s sončnimi očali in ruto, ki je preprečevala, da bi nama v usta in nos napihalo pesek. Pridružili so se nam še drugi gostje iz kampa in ko se je sonce začelo spuščati za sipinami, smo tiho uživali v slikovitem pogledu … Bilo je čarobno! Avtomobili so se vrnili v kamp, nekateri pa smo se odločili, da nazaj pešačimo. Kotaljenje, tekanje, vzklikanje in pesek v ustih so prebudili otroka v meni. V mraku sva se s svetilko odpravila na večerjo do restavracije Two Dune Restaurant. Samopostrežna večerja pod zvezdami z arabskimi jedmi: juhami, namazi, solatami, mesom v omaki in mesom z žara ter sladicami in dateljni naju je dobro nasitila in zdrsnila sva v sen arabske pravljice.

Zbudila sem se pred sončnim vzhodom in se sprehodila po kampu, katerega šotorske strehe je kmalu požgečkalo jutranje sonce. Trenutek sem delila s pticami, ki so v krošnjah redkih dreves v kampu že veselo žvrgolele. Čeprav sva imela v šotoru možnost kuhanja instant kave in čaja v vrečki, sem se veselila espressa iz avtomata, ki sem ga užila na terasi restavracije ob bogatem zajtrku. V paketu s polpenzionom sva imela poleg safarija s sončnim zahodom vključeno tudi jutranje jezdenje kamel. Povzpela sem se na nežno in krotko lepotico, ki me je s počasnimi gibi ponesla po kampu in mi polepšala dan.

Morske želve v Ras Al jinzu

Ste vedeli, da približno 20.000 morskih želv letno migrira z obal Arabskega zaliva, Rdečega morja in Somalije na obale omanskega sultanta, kjer ležejo jajca? Najboljši čas za ogled je med julijem in oktobrom. Ena najbolj priljubljenih lokacij je želvji rezervat Ras Al jinz Turtle Reserve, v katerem so zaposleni raziskovalci, v njihovi stavbi in 5 minut hoje oddaljenem glampingu pa je mogoče tudi prespati. Šotori so bili zasedeni, zato sva prenočila v eni od 12 sob, ki zaradi majhnih oken spominjajo na bunker in ne upravičijo cene, ki jo dosegajo luksuzne namestitve. Ker druge turistične ponudbe v obsegu 20 km ni, sva spustila kriterije v upanju na nepozabno doživetje (soba 1/2 z zajtrkom 185 €+; šotor 1/2 z zajtrkom 230 €+; vključuje ogled želv). V trdni noči se nas je zbralo okoli 80, nekateri tudi iz oddaljenih hotelov. Razdelili smo se v več skupin. S svetilkami smo se sprehodili na zaščiteno peščeno plažo in zagledali morsko zeleno želvo, ki je v pesku ravno zvalila jajca. Opazovali smo jo, kako jih je zakopavala. Ker proces traja do 3 ure, smo jo zapustili preden se je v miru vrnila v morje.

Po nekaj urah naju je budilka zbudila pred 4. uro zjutraj. S svetilkami smo se vnovič podali na plažo. Prva svetloba je razkrila nekaj zelenih želvic, ki so se zvalile iz jajc in se pognale proti morju. Zaradi tega trenutka je bilo vredno zgodaj vstati! Izvedeli smo, da imajo želve številne plenilce na kopnem in v morju, zato le redke preživijo. Težavo predstavljajo tudi plastični in drugi odpadki, v katere se želve zapletejo in poginejo. Sonce je že obsijalo dolgo peščeno obalo, ko sva se vrnila v raziskovalno središče na bogat zajtrk. Po odličnem espressu sem bila pripravljena na nov dan.

Rečne struge

Med najbolj priljubljenimi rečnimi strugami je Wadi Bani Khalid, ki sva jo obiskala na poti med puščavo Wahiba Sands in rezervatom za želve. S parkirišča sva se sprehodila do velikega naravnega bazena in nato po nekoliko zahtevnejši poti prispela do manjših, a lepših bazenov s kristalno čisto vodo, v katerih je bilo nekaj kopalcev. Po kratkem postanku sva se vrnila k avtomobilu.

Druga najbolj priljubljena rečna struga v državi je Wadi Shab, ki sva jo obiskala na poti med obmorskim mestom Sur in Muškatom. S parkirišča sva se sprehodila do pomola in se s čolnom zapeljala na drugo stran jezerca, ki je začetna točka pohoda (povratna vožnja 2,25 €). Senco sva iskala pod palmami, ki so naju spremljale večji del poti. Ob prvem večjem naravnem bazenu sva pot zaključila. Struga se nadaljuje do drugih jezer in skrite jame, v katero lahko priplavate, kadar je raven vode nižja. V parku Hawiyat Njam Park sva se ustavila še pri jami z ugreznjeno steno in se po stopnicah spustila do naravnega turkiznega jezera, Bimah Sinkhole, v katerem so se kopali predvsem domačini.

V obeh rečnih strugah se je mogoče osvežiti in okrepčati v restavracijah (kosilo s pijačo 10 €+).

Za spomin

Zadnje tri dni sva preživela v Muškatu. Nastanila sva se v luksuznem hotelu Grand Millenium z 296 sobami in suitami ter 32 prostornimi apartmaji (soba 1/2 198 €+). Izbrala sem ga zaradi odlične lokacije v središču mesta, bližine letališča (15 km) in povezanosti z nakupovalnim središčem Muscat Grand Mall. Do največjega nakupovalnega središča v državi, Oman Avenues Mall, sva hodila 5 minut. Tam sva nakupovala, jedla, se zabavala v pokritem zabaviščnem parku, del dneva pa sva preživela tudi v bazenu s prelivnim robom na vrhu hotelske strehe. Moje zadovoljstvo je bilo še večje, ko sem v hotelski kopalnici zagledala najprestižnejšo omansko parfumsko znamko, Amouage, ki izdeluje tudi mila, šampone, losjone in kreme. Luksuzne dišave je s prestižnimi in redkimi sestavinami razvil sultan Sayyid Hamad bin Hamoud al bu Said leta 1983. Košček te umetnosti, ki me spominja na potovanje po izjemno gostoljubnem Omanu, sem prinesla domov. Veseli pa me tudi dejstvo, da so omanske dišave Amouage na voljo čisto blizu, v Ikonini Art Parfumeriji v Ljubljani.