Sabah Tropska eksotika iz prve vrste

Borneo, tretji največji otok na svetu, si delijo Indonezija, Brunej in malezijski zvezni državi Sarawak ter Sabah. Slednja je Igorja Fabjana pritegnila zaradi tropske eksotike – rajskih plaž, deževnega gozda z orangutani in najvišje otoške gore Mount Kinabalu.

Kota Kinabalu

Na sončno decembrsko popoldne, ki je naznanjalo konec deževnega obdobja, sem pristal na robu sabaške prestolnice Kota Kinabalu. Sodobno letališče je napovedovalo srečanje z urejenim mestom, ki je veliko skoraj za dve Ljubljani. Zgodovinsko mestno središče žal ni ohranjeno, saj so ga med drugo svetovno vojno močno poškodovali z bombami. »Za spomin na kolonialne čase se sprehodi do Atkinsonovega stolpa,« mi je svetovala spletna znanka Mary. Po kratkem vzponu do stolpa z uro sem z roba vzpetine užival v razgledu na mestno jedro. Še lepši je bil po nekajminutnem vzponu na razgledišče Signal Hill z gostinskim lokalom in teraso. Moderno mestno središče z nekaj velikimi nakupovalnimi središči in gručo hotelov ter visokih stolpnic spominja na evropsko mesto. Nastanil sem se v enem najprivlačnejših, v hotelu Grandis (soba 1/2 90 €+), ki je priročno povezan z nakupovalnim središčem Suria Sabah Shopping Mall. Hotel se ponaša z bazenom in barom na strehi, s katere se odpira lep razgled na okoliške otoke. Podoben razgled sem imel tudi iz sobe s stekleno panoramsko steno. Ko sem stal ob pisalni mizi, sem ugotovil, da bi si lepšo pisarno težko zamislil. Sodobno opremljena soba v zemeljskih odtenkih, prostorna in funkcionalna kopalnica ter krožnik tropskega sadja za dobrodošlico so mi polepšali dan. Bogato obložene mize na samopostrežnem zajtrku pa zadovoljijo tudi najzahtevnejše goste.

Mestno središče poživlja več parkov in kipov z morskimi motivi. Ena najbolj fotogeničnih zgradb, mošeja City Mosque, je znana tudi kot Plavajoča mošeja, saj jo obdaja voda. V predmestju sem obiskal etnografski muzej Sabah (vstopnina 3,5 €), v katerem sem spoznaval zanimivosti Bornea. Z otoško kulturo pa sem srečal tudi v dobro uro oddaljenem muzeju na prostem, Mari Mari (vstopnina 20 €+). Poleg tradicionalnih plesov in glasbe sem se lotil tudi izdelave pihalnika za plenjenje manjših živali. Z njim ponekod še danes streljajo strupene puščice.

Poleg tradicionalnih plesov in glasbe sem se lotil tudi izdelave pihalnika za plenjenje manjših živali

V mestni okolici vabi nekaj peščenih plaž, najlepše pa sem obiskal na bližnjih otokih v narodnem parku Tunku Abdul Rahman. Iz glavnega pristanišča vsakodnevno vozijo hitri čolni, s katerimi ste v manj kot pol ure na najbolj oddaljenih otokih. Meni najljubši je otok Gaya, na katerem se razteza Gayana Marine Resort (soba 1/2 200 €+). Prostorne vile na vodi Južnokitajskega morja močno spominjajo na prizore z Maldivov. Tudi ponudba, kot so spa, kulinarika in razkošna oprema v sobah, je odlična in je primerljiva z luksuznimi maldivijskimi namestitvami. Najlepši okras otoka so peščene plaže.

Davčna oaza pod palmami

Iz radovednosti sem se z motornim čolnom podal še do dobre štiri ure oddaljenega otoka Labuan. Ta slovi kot davčna oaza z brezcarinskim statusom za določene izdelke, kot so čokolada in alkoholne pijače. Ko smo se približevali otoškemu pristanišču Victoria, me je pozdravila podoba hotela Dorsett Grand Labuan, ki je le nekaj korakov od peščene obale (soba 1/2 62 €+). Dobre pol ure pozneje pa sem že užival v petzvezdičnem razvajanju za presenetljivo nizko ceno. Navdušila me je prostorna avla v stilu mogočnih hotelov iz začetka minulega stoletja. Sredinski lounge bar dopolnjuje panoramska zasteklitev z razgledom na palme ob hotelskem bazenu. V prostornih in razkošnih sobah je sodobno pohištvo, v nekaterih tudi razgled na morje. »Med gosti prevladujejo poslovneži in mladoporočenci,« mi je povedala predstavnica marketinga, Ghilorine Gabriel. »Naš trud in kakovost potrjujejo številna priznanja. Leta 2014 je bil Dorsett najboljši luksuzni poslovni hotel v Maleziji.«

Hotelska restavracija Victoria’s Brasserie je znana po odlični hrani in vsakodnevno drugačnem tematskem jedilniku. Izbiral sem med lokalnimi, morskimi specialitetami in evropskimi jedmi. V chefovo nadarjenost pa sem se prepričal med samopostrežno večerjo. Še danes se mi cedijo sline po jastogu s pikantnim sirom.

Dneve sem najraje preživljal na najlepši otoški plaži Pancur Hitam, ki jo krasijo kokosove palme, znana pa je tudi zaradi najlepših sončnih zahodov. Ko sem v mestnem muzeju spoznal otoško zgodovino, sem obiskal še največje vojaško pokopališče v Malezijji s skoraj 4.000 grobovi borcev iz Velike Britanije, Avstralije in Indije. Travnik z v vrste poravnanimi belimi nagrobniki je hkrati veličasten in žalosten. V spomin na konec 2. svetovne vojne je urejen tudi Park miru z japonskimi vrtovi. Zgodovinskih zgradb je le za vzorec, najbolj nenavaden pa je 35 m visok opečnati dimnik, katerega namena še ni nihče ugotovil. Morda je bil povezan z nekdanjimi rudniki črnega premoga. Prijeten je tudi obisk ptičjega parka Taman Burung,v katerem je pod razprostrtimi mrežami mogoče občudovati okoli 600 vrst ptic. Ljubitelji golfa boste prišli na svoj račun na igrišču za golf z 18 luknjami.

Rajski otoki

Najprivlačnejše obale Sabaha sem našel daleč na vzhodu. Poleg peščenih plaž so me tako kot številne potapljače z vseh koncev sveta pritegnili barviti koralni grebeni. Po bogatem morskem življenju je posebej znan otok Sipadan, okoli katerega se lahko potapljate v družbi barakud in morskih želv. Vsaj še ducat okoliških otokov se ponaša s plažami, polnimi najudobnejšega peska in gručami kokosovih palm, v senci katerih vabijo manjši hoteli in bungalovi. Med mladoporočenci je najbolj priljubljen otok Mataking (soba 1/2, polni penzion, 275 €+). Izhodišče za obisk otokov je pristanišče Semporna.

Sloni in orangutani

Sandakan, drugo največje mesto v Sabahu, me je navdušilo s tropskim videzom. Tega je odsevala tudi lokalna tržnica, na kateri je naprodaj skoraj vse, kar uspeva pod vročim soncem. Z mamljivimi vonji sveže pripravljenih morskih jedi na stojnicah, kot so jastogi, škampi, ribe in školjke, me je zvečer pritegnila tudi živahna nočna tržnica. Tam sem prvič okusil priljubljeno sladico air batu campur iz kondenziranega mleka, zdrobljenega ledu, koščkov sadja, koruznih zrn, fižola in rastlinske želatine. Nenavadna kombinacija mi ni najbolj teknila.

Sandakan je dobro izhodišče za raziskovanje notranjosti Sabaha. V iskanju stika z naravo so me napotili na potovanje po reki Kinabatangan (2-dnevni izlet, 80 €+). Ob reki je ohranjenega veliko deževnega gozda, ki nudi zavetje številnim živalim in rastlinam. Ob prihodu so me spremljali različni ptiči, večer pa so zaznamovali nenavadni glasovi. Na nočnem pohodu žal ali k sreči, nismo naleteli na večje živali. Že srečanje z žabami in strupeno kačo je bilo dovolj razburljivo. Naslednji dan smo med plovbo ob bregovih opazovali lenobne krokodile, v krošnjah so nas spremljale opice, na pigmejske slone in orangutane pa žal nismo naleteli. S slednjimi sem se srečal čez nekaj dni, in sicer v rezervatu Sepilok (vstopnina 6 €). Rezervat so odprli leta 1964, da bi poskrbeli za osirotele mladiče. Domačini velikih opic nikoli niso preveč marali, saj jim uničujejo pridelke. Danes so orangutani zaščiteni, a številni, predvsem mladiči, še vedno končajo v rokah divjih lovcev. Na težje dostopnih območjih otoka naj bi živelo okoli 50.000 teh velikih opic. V rezervatu, ki sicer ni ograjen, se zadržuje okoli 80 orangutanov. V gozdu jih je težko najti, toda dvakrat dnevno jim čuvaji prinesejo sadje na velike lesene ploščadi med drevjem. Takrat se nekateri lenobno prikažejo iz zavetja gozda in si kljub navzočnosti radovednih turistov privoščijo malico. Videti so krotki, toda opozorila čuvajev, naj se jim ne približujemo ali jim celo ponujamo hrano, smo vsi vzeli resno. Orangutani lahko dosežejo višino poldrugega metra in tehtajo več kot sto kilogramov.

Deževni gozd skriva tudi rastlinske posebneže. Med njimi je najbolj znana raflezija, katere cvet lahko meri več kot meter in tehta deset kilogramov. Parazitska rastlina nima listov, njen cvet in barva pa spominjata na razpadajoče meso, ki privablja glavne opraševalke – muhe. Cvetove lahko vidite na organiziranih izletih, vendar se o tem poprej pozanimajte, saj raflezije cvetijo le nekaj dni. Najbolj znani kraji, kjer jih je mogoče videti, so Ranau, Kokob in okolica toplic Poring (izlet 40 €).

Razgled za bogove

Največji pohodniški izziv je najvišja otoška gora Mount Kinabalu (4.095 m). Njeno širše območje je zaradi pestrega rastlinstva in živalstva del Unescove svetovne dediščine. Vzpon ni zelo zahteven, a zanj si vzemite vsaj dva dni. S seboj imejte pohodniško opremo in najemite vodnika, najbolje prek ene od turističnih agencij (2-dnevni izlet, 350 €+). Agencija zagotovi dovolilnico in prenočišče v koči pod vrhom, ki je sicer lahko zasedena tudi več tednov vnaprej. Prvi dan smo hodili do koče Laban Rata (6 h; 3.353 m). Naslednje jutro pa smo vstali že okoli druge ure, saj si vsi želijo osvojiti poltretjo uro oddaljeni vrh ob sončnem vzhodu. Razgled je fantastičen, a po krajšem uživanju je sledil še dolg sestop do prvotnega izhodišča.