Singapur Vedno v trendu

Singapur je kljub majhnosti ena najprivlačnejših držav na svetu. Tam lahko b vsakem obisku spoznate kaj novega. V to se je že večkrat prepričal Igor Fabjan. Nazadnje se je v tej mestni državi razvajal v legendarnem hotelu in navduševal nad futurističnim parkom umetnih dreves.

Urejenost Singapurja in za azijske razmere brezhibna čistoča me že dolgo ne presenečata več. Prav tako sem se navadil na ponudbo enega najboljših letališč na svetu, Čangi, kjer se rad zadržim dlje, kot je nujno potrebno. Ne le v privlačnih trgovinah. Vabijo tudi številni zeleni kotički z eksotičnim rastlinjem. Nazadnje sem na strehi letališke zgradbe terminal 2 odkril nasad sončnic! V prihodnjem letu se že veselim odprtja nove letališke zgradbe v obliki velikanskega steklenega jajca Jewel (dragulj). Stekleno, z jeklenimi elementi podprto konstrukcijo si je zamislil priznani arhitekt Moshe Safdie. Velikanska dvorana bo polna zelenja, njen osrednji del pa bo mogočen slap, ki bo padal izpod strehe. V novi zgradbi bodo poleg številnih trgovskih in gostinskih lokalov odprli še nov muzej letališča in singapurskega letalstva. Zgradba bo hitro dostopna z vseh terminalov, s svojim futurističnim videzom pa naj bi spremenila koncept letališč in naj bi postala ena najprepoznavnejših singapurskih arhitekturnih ikon.

Oddih v kolonialnem vzdušju

Javni mestni promet je odlično organiziran in s podzemno železnico je enostavno priti v najprivlačnejše dele mesta. Odločite se lahko za cenovno konkurenčni taksi družbi Uber ali Grab. Sam sem izbral Book Taxi, saj vas vozniki tudi ob zamudi letala počakajo na izhodu letališča in vam čakanja ne zaračunajo. Za udobno vožnjo do središča mesta v mercedesovi limuzini sem odštel 70 evrov.

Zgovorni voznik je bil prava enciklopedija in med dobro uro trajajočo vožnjo me je seznanil s številnimi mestnimi znamenitostmi

Zgovorni voznik je bil prava enciklopedija in med dobro uro trajajočo vožnjo me je seznanil s številnimi mestnimi znamenitostmi. Poslovila sva se pred vhodom v sloviti hotel Raffles (soba 1/2 450 €+). Pod slokimi palmami sem se počutil, kot bi se znašel v kolonialnih časih, ko je bil hotel središče britanske vladajoče družbe. V njem je počitnice preživljal Ernest Hemingway, nad razkošnimi sobami so se navduševali še številni slavni gosti. Drobec nostalgije si lahko danes privošči vsak, saj je hotelski bar odprt za zunanje obiskovalce. Kljub visokim cenam se pred vhodom vsak večer nabere vrsta. Vsi želijo poskusiti koktajl Singapore Sling, priljubljeno pijačo iz gina, češnjevega likerja in pomarančnega soka, po kateri so gostje radi segali že v kolonialnih časih.

»Kar pojdi mimo vrste,« je namignila Jemimah Apurado, direktorica prodaje. »Za goste hotela veljajo drugačna pravila …« Bolj kot po koktajlu sem si bar zapomnil po arašidih. K vsaki mizi sodi velika vrečka arašidov. Gostje mečejo lupine kar na tla, kot je bilo v navadi že pred stoletjem. Na kolonialno preteklost me je spominjal tudi sikhovski vratar s turbanom na glavi, ki ponosno pozdravlja obiskovalce pred vhodom hotela. Pomislil sem, da visokoraslega Indijca preveč izkoriščajo, saj je stal pred vrati kadar koli sem šel mimo! »To me je spraševalo že nekaj gostov!« se je nasmehnila Jemimah. »Skrivnost je preprosta: zaposlena imamo dva brata, ki sta si na las podobna …«

V hotelski restavraciji Tiffin Room sem se davno minulim časom približal še med okušanjem indijskih karijev. K sladko pekočim kuharskim umetninam so se odlično podale različne indijske sladice. Po prihodu iz Evrope pa sem se razveselil pestre ponudbe tropskega sadja z mangom v glavni vlogi.

Apartma kolonialnega videza je bil prostoren in opremljen, kot bi ostal nespremenjen od časov, ko je v hotelu bival Hemingway. Seveda so se v masivnih omarah skrivali nepogrešljivi tehnični spremljevalci sodobnih hotelov, poleg velikega ventilatorja je bila na voljo tudi sodobna klimatska naprava. A je v svežih nočeh sploh nisem potreboval. Zasluga za to gre premišljeni gradnji: Sobe imajo zelo visoke strope, okna pa so obrnjena na hodnik z razgledom na senčen vrt. Tako že odprta okna v vročih dneh zagotavljajo prijetno hlajenje.

Zajtrk sem si privoščil na pokriti verandi, s katere so se ponujali razgledi na skrbno pokošeno trato. Park so poživljale palme in plumerije, katerih cvetovi so širili omamen vonj. Hotelski vhod je ob ulici Beach Road (Plažna cesta). Ime priča o tem, da je nekoč morje segalo skoraj do hotela. Danes je najbližja plaža oddaljena več kilometrov. K sreči sem našel osvežitev v hotelskem bazenu, ki vabi na terasi prvega nadstropja.

Raffles trenutno prenavljajo, a že konec poletja se boste lahko v njem vnovič razvajali. Do takrat priporočam bivanje v lani odprtem hotelu Andaz (soba 1/2 270 €+) hotelske verige Hyatt. Še posebej, če so vam pri srcu moderno opremljene luksuzne sobe in vas navdušujejo drzne arhitekturne rešitve. Hotel je zgrajen v obliki dveh nebotičnikov, ki spominjata na futuristično oblikovane čebelje satovnice. Izberite sobo v najvišjih nadstropjih, saj se iz njih odpirajo veličastni razgledi na okoliške nebotičnike in bližnji zaliv Marina Bay. Med hotelskimi restavracijami obiščite Mr Stork na vrhu hotela.

Park prihodnosti

Spoznavanje mestnega središča mi je popestrilo amfibijsko vozilo agencije Duck Tours (vožnja 16 €). Vožnja s preurejenim vojaškim vozilom je postala zabavna takoj, ko smo s ceste zavili v bližnji zaliv. Naša »račka« se je izkazala za odlično barko in v dobri uri smo z vodne gladine občudovali najbolj znane podobe zaliva: razgledno kolo Singapore Flyer, gledališče Victoria, palača Raffles, Umetnostno-znanstveni muzej, hotel Marina Bay Sands in eno zadnjih veličastnih pridobitev mesta – vrtove Gardens by the Bay. Do slednjih sem se proti večeru sprehodil čez ličen most za pešce Helix. Arhitekti so se pri izdelavi konstrukcije zgledovali po konstrukciji DNK-ja. Dve v nasprotno smer zaviti vijačnici iz nerjavečega jekla tvorita predor, skozi katerega hodijo pešci. Njegova posebnost so tudi štiri razgledne ploščadi, ki nad vodo nudijo enkratne poglede na mestno središče.

Na drugo stran zaliva so me zvabila mogočna, do petdeset metrov visoka umetna drevesa. Ob prvem mraku so se v krošnjah svetlikale drobne lučke. Kot bi se v njih naselilo na tisoče raznobarvnih kresnic. Večer je popestril še glasbeno svetlobni spektakel (vsak dan ob 19:45 in 20:45, ogled je brezplačen), ob katerem sem se počutil, kot bi se znašel na filmskem planetu Pandora. Manjkali so le še Nezemljani … Drevesa z razvejanimi krošnjami so pravzaprav vertikalni vrtovi, ki nudijo senco, v njihovih deblih pa se skrivajo sodobne tehnične naprave. Na vejah so pritrjene sončne celice za pridobivanje električne energije, z zbrano deževnico zalivajo rastline, reciklirano vodo pa uporabljajo v hladilnih sistemih. Največji drevesi sta povezani z 128 metrov dolgim razglednim mostom, na katerega se je bilo vredno povzpeti zaradi najlepših pogledov na park (vstopnina 5 €). V okolici super dreves je zasajenih več kot milijon rastlin, med katerimi najzanimivejše uspevajo v dveh rastlinjakih (vstopnina 18 €). Flower Dome je eden največjih na svetu. V njem prevladuje osvežujoča sredozemska klima, poti pa se vijejo med barvitimi cvetličnimi nasadi, kjer se vrstijo tulipani, visoke praproti in orhideje.

Večkrat letno obiskovalce razvajajo s tematskimi razstavami. Rastlinjak Cloud Forest je pravcata gora sredi deževnega gozda, s katere pada kot nebotičnik visok slap. Na vrh sem se zapeljal z dvigalom, vrnil pa sem se po krožni pešpoti, s katere se odpirajo čudoviti razgledi na tropsko rastlinje in mavrično osvetljen slap.

Azijska prestolnica kulinarike

V parku je nekaj nevpadljivih restavracij, ki me s ponudbami niso prepričale. Razen restavracija IndoChine na super drevesu, za katero žal nisem imel rezervacije. Sprehodil sem se do bližnjega spektakularnega hotela Marina Bay Sands. V spodnjih prostorih veličastne zgradbe se poleg številnih trgovin najbolj znanih svetovnih imen vrstijo številne restavracije za vse okuse in globine denarnice. Tam sem se še enkrat prepričal, da je Singapur azijska prestolnica kulinarike. Tako raznovrstne jedi na tako majhnem prostoru je resnično težko najti še kje drugje.

Obiskovalci lahko izbirajo med mondenimi restavracijami ali se odločijo za enega od številnih ponudnikov hitro pripravljenih jedi po ugodnih cenah v food courtu. To je območje s številnimi mizami in stoli v nakupovalnem središču, ob katerem se vrstijo ponudniki jedi različnih svetovnih kuhinj: od kitajske, vietnamske, tajske, indijske, evropske do lokalne. Nad takšnim prehranjevanjem se navdušujejo predvsem mladi, restavracije pa so priljubljene tudi med poslovneži, ki si na hitro privoščijo kakovosten obrok. Podobno, a pristnejše vzdušje ponujajo ulične restavracije v kitajski četrti. Ta je za razliko od bližnjega poslovnega središča pravi svet v malem, kjer sem si z lahkoto zamišljal, kakšno je bilo življenje pred stoletjem. Rikše so na ulicah le še zaradi turistov, v majhnih pritličnih trgovinah pa je poleg tradicionalnih kitajskih oblačil in medicinskih pripravkov mogoče kupiti tudi najsodobnejše telefone in druge tehnične »igračke«. Za spoznavanje drugačne kulinarike sem se z metrojem podal v indijsko četrt. Tam nekateri predeli s pisanimi templji, trgovinami, delavnicami in restavracijami spominjajo na življenje v velikem indijskem mestu. A ulice so čistejše in urejene. Podobno sem občutil v muslimanski četrti z mošejami in trgovinami, ki pričarajo vzdušje arabskih dežel. V iskanju sladic me je presenetila sladoledarna slovenskega porekla. Od lani je namreč tam odprta slaščičarna aROMA. Sladoledi so iz najboljših naravnih sestavin, najbolj pa me je navdušila madagaskarska vanilja. Na voljo so tudi bolj eksotični okusi, kot je durianov sladoled. Če imate radi omenjeni sadež, potem le poskusite tudi sladoled.

Otok Sentosa

Če govorim posplošeno, je Singapur eno veliko poslovno in nakupovalno središče. Z gondolsko žičnico sem se s postaje, ki je urejena pod vrhom nebotičnika, zapeljal na gozdnati vrh Mount Faber z razgledno restavracijo in urejenimi pešpotmi (prevoz 21 €). Z vrha se gondola skozi nebotičnik spusti na otok Sentosa, na katerega vabijo številne zanimivosti, spaji, bujni deževni gozd, zlate peščene plaže, številni rezorti, golf igrišči The Serapong in The Tanjong, marina in luksuzna stanovanja. To je otok, na katerem se prepletata posel in počitek. Če boste tam, obiščite tematski park Universal Studios. Na vzhodni strani otoka je urejeno območje Sentosa Cove s približno 2.000 domovi, romantičnimi obmorskimi restavracijami in trgovinami.

Na zajtrku z orangutani

Kadar utegnem, si vzamem čas za obisk živalskega vrta (vstopnina 21 €), ki je eden najsodobnejših na svetu. V njem skoraj ne vidite rešetk in ograj. Živalski vrt letno obiščeta skoraj dva milijona obiskovalcev in tako so ga popolnoma upravičeno večkrat proglasili za najboljšo singapursko turistično zanimivost. K temu veliko prispeva kolonija orangutanov, v družbi katerih sem si tokrat omislil zajtrk. Pričakoval sem, da bomo z opicami srebali čaj za isto mizo. A zaradi varnosti orangutani sedijo na bližnjem podestu, kjer jim pripravijo zanje primerno hrano – različno sadje in oreščke. Da opic ne bi zamikala hrana človeških gostov, skrbijo pazniki, ki jih umirjajo z odločnimi glasovi in kretnjami. S kosmatinci smo se lahko slikali – a brez dotikanja! Orangutani so namreč, čeprav so vajeni družbe ljudi, divje živali in so dovolj močni, da lahko človeka odvlečejo na drevo!

Zadnja pridobitev živalskega vrta je Rečni safari (vstopnina 19 €). Sestavljajo ga številni akvariji, ki predstavljajo največje reke sveta. Najbolj me je navdušil največji, v katerem lenobno plavajo morske krave. Posebnost je tudi umetna reka, po kateri smo se zapeljali s čolnom in se spotoma čudili številnim živalim, katerih ograde se vrstijo ob reki. Za višek živalskih srečanj sem si omislil še obisk nočnega safarija (vstopnina 19 €). Med velike ograjene prostore smo se zapeljali z električnim vlakcem in pred nami se je sredi noči odprl pravi svet deževnega gozda. Z vsemi čudnimi glasovi in številnimi živalmi, med katerimi smo srečali tudi leve in slone. 