Hrvaška Z zasebno jahto v skrite kotičke zalivov

Hrvaška obala privablja petičneže, ki so svoje prestižne morske sirene še nedavno sidrali ob otočkih italijanske riviere ali vezali na pomole ekstravagantne francoske riviere. Kot pravi Maja Novak, pri sosedih vsako sezono odprejo vrata številne nove restavracije višjega cenovnega razreda, s čimer Hrvaška pospešeno postaja počitniška destinacija za najzahtevnejšo elito.

Številna poletja sem preživela na zasebnih jahtah po svetovnih morjih, a do Jadrana čutim nekaj posebnega. Med kar 1.244 hrvaškimi otoki spet in spet odkrijem toliko lepega, neokrnjenega in skritega, da se jih verjetno ne bom nikoli naveličala. Ko k temu dodamo še izvrstno morsko kulinariko in sproščeno vzdušje, je to življenje kot iz filma.

Šibenik in Skradin

V marino Mandalino v Šibeniku vsakič priplujem z največjim navdušenjem, saj vem, da me tam čaka obisk mesta Skradin, ki je od Šibenika oddaljeno 20 minut vožnje s taksijem. Svojo marino ima tudi Skradin. Je manjša, a ker leži ob ustju reke Krke, je priljubljeno izhodišče za obisk Narodnega parka Krka.

Mogočne kaskade, s katerih dere voda, me vedno napolnijo z energijo

S prijatelji smo v Skradinu za dopoldanski izlet najeli kolesa in se po makadamskih poteh zapeljali do Skradinskega Buka, ki je oddaljen 5 km (najem 6,8 €/dan). To je sedmi, zadnji in najdaljši slap z naravnim bazenom na reki Krki. Širok je med 200 in 400 m ter se spusti za 45,7 m. Od Roškega slapu, ki je šesti in predzadnji, je oddaljen 13 km. Čeprav me množice turistov v parku ne navdušujejo, sem se med plavanjem po osvežujoči, hladni vodi, vseeno sprostila. Mogočne kaskade, s katerih dere voda, me vedno napolnijo z energijo (vstopnina 14,80 €+).

Izlet smo sklenili z obiskom vinske kleti Bibich na hribovitem območju v Plastovem. Tam smo uživali v čudovitih razgledih s terase, v pokušanju vin in prigrizkih, medtem ko nam je družina s ponosom pripovedovala o zgodovini vinske kleti in vinogradih. Alen Bibić se je skrbi za vinograde in pridelovanja vin naučil od dedka. Njihova paradna in osnovna sorta belega vina, po kateri so znani doma in v tujini, je debit. Iz plavina, babića in lasina izdelujejo njihovo najbolj prepoznavno rdeče vino – Bibich Riserva. V vinogradih imajo tudi mednarodne sorte, kot so shiraz, cabernet sauvignon, merlot, cabernet franc in sauvignon blanc. Alen je s svetovnim uspehom vin vinske kleti Bibich mesto Skradin gotovo postavil na vinski zemljevid sveta (vodeni ogled in degustacija 15 €). Če načrtujete obisk vinske kleti, si vsaj teden dni prej rezervirajte mizo in si privoščite izjemno izkušnjo 13-hodnega menija (večerja 150 €).

Ko se je zahajajoče sonce dotaknilo horizonta, smo se vrnili v Šibenik in večerjali v restavraciji Pelegrini. Njeno kakovost so letos okronali z Michelinovo zvezdico. Poleg restavracij 360° v Dubrovniku in Monte v Rovinju je to že tretja restavracija na Hrvaškem, ki jo krasijo najeminentnejše kulinarične zvezdice. Pelegrini je tudi ena od 350 restavracij združenja Jeunes Restaurateurs (JRE). Gre za združenje talentiranih gostincev, ki ustvarjajo kakovostne jedi, druži pa jih želja po medsebojni izmenjavi kuharskih strasti in izkušenj. Njihova filozofija temelji na ohranjanju tradicije in lokalnih okusov. Glavni kuhar Rudolf Štefan in njegova restavracija Pelegrini sta lansko leto prejela nagrado JRE v sodelovanju s S. Pellegrino/Acqua Panna za najboljšo storitev 2017/2018. Meni ponuja 25 jedi, ki so na prvi pogled videti preproste, a presenetijo z vrhunskim okusom in okrasjem na keramičnih krožnikih, v katere je vgraviran podpis Pelegrini. Moje brbončice so vztrepetale ob njokih v gobovi omaki, teletini izpod peke in domači mandljevi nutelli (4-hodni meni 77 €).

Kornati

Jahto smo zgodaj zjutraj usmerili proti narodnemu parku Kornati, ki obsega 220 km2, od tega kopno – otoki predstavljajo le 1/4 območja. Obožujem robinzonsko romantične počitnice v neokrnjeni naravi ter vonj morja, ki se meša z najlepšimi naravnimi dišavami sredozemskih rastlin, zato bi tam lahko preživela vse poletje (tridnevna vstopnina za plovilo dolžine 25 do 49,99 m 650 €). Ni lepšega kot spiti ledeno kavo ali osvežilen smuti na krovu v milini mirnega jutranjega morja in opazovati sončni vzhod. V eni od marin si običajno priskrbimo sveže ribe in zelenjavo ter uživamo v pikniku na krovu. Včasih pa sredi plovbe ustavimo ribiško barko in ribiče povprašamo po pravkar ulovljenih ribah. Med plovbo so nam družbo večkrat delale jate delfinov, ki so se navihano igrali ob krmi.

V parku najpogosteje obiščemo drugi največji otok Kornatov – Žut, ki leži med Pašmanom in Kornatom. Z oljkami in figami poraslo ozemlje, ki se strmo spušča v zalive, nima stalnih prebivalcev. Na njem so sezonski delavci, ki ponujajo gostinske storitve, in marina s 120 privezi. Še pred opoldansko vročino smo se povzpeli na hrib Tvrdomešnjak (105 m), ki nudi izjemne poglede na narodni park, nato pa smo, vsi razgreti, poskakali v prijetno hladno morje. Popoldne smo preživeli na krovu, nekateri so se sončili, drugi lovili ribe (dovolilnica 20,20 €/dan), nekaj pa se jih je odločilo za organizirano potapljanje. Radovednost mi ni dala miru, zato sem si na glavo pritrdila masko, namestila dihalko ter plavuti in se odrinila v neskončno modrino Jadranskega morja. Večerjali smo v restavraciji Žut, v kateri nas vedno lepo pozdravi lastnik Romano Milutin. Kot je v naši navadi, smo naročili vse predjedi na meniju in uživali v pestrosti njihove ponudbe: solata iz hobotnice, paški sir, dalmatinski pršut, črna rižota in zeleni rezanci s kozicami ter škampi. Za glavno jed smo izbrali ribo na žaru – največkrat zobatca ali orado, včasih pa tudi jastoga in klapavice. To ni restavracija visokega cenovnega razreda, a se ponaša z domačnostjo in svežimi proizvodi ter pristnim, nasmejanim osebjem (meni 20 €+).

Vis in Biševo

Najljubša mi je dolga plovba od Kornatov do otoka Vis, saj ljubim dneve na morju, ki so duša jahtinga. Otok Vis imenujejo tudi srce Jadrana, z jamo Modra špilja pa največ pozornosti pritegne otok Biševo. Ta se v notranjosti zaradi igre sončne svetlobe, ki se odbija od dna in sten, svetlika modrikasto. Najboljši čas za njen ogled je med 11. dopoldne in 2. uro popoldne. Ko smo bili tam prvič, smo v jamo želeli s svojim čolnom z jahte, a smo izvedeli, da je vstop mogoč le s turističnim čolnom. Pripluli smo v Mežuporat, tam kupili vstopnice in se vkrcali v čoln (vstopnina 9,45 €). Ker je jama znana turistična znamenitost, smo morali na vstop čakati 45 minut. Čeprav smo jo obiskali za zgolj 15 minut in v njej nismo smeli plavati, smo nad videnim zelo uživali.

Povsem drugačno zgodbo smo doživeli v jami Zelena špilja na južni strani otoka Vis. Obiskali smo jo z našim čolnom, lahko pa bi jo tudi s supom, kajakom ali kanujem. S seboj sem vzela masko in plavutke ter jo raziskala, najpogumnejši pa so kot akrobati skakali v morje z vrha vzpetine, pod katero leži jama.

Večerjali smo v restavraciji Boccadoro, v butičnem hotelu San Giorgio. Povprašajte jih po sardelah na žaru, ki so značilne za otok Vis, in jih zalijte z belim vinom vugavac, za polnejši okus v ustih pa pokusite rdeče vino plavac. Po priporočilu sem izbrala tunin tartar in jagnječja rebra, ki so jih pripravili vrhunsko. Ob sproščenem vzdušju in tihi glasbi na prisrčni terasi pod figovim drevesom je bila izkušnja še tisočkrat lepša. Namesto sladice predlagam okusen koktajl, saj je Boccadoro znan po najboljših na otoku (večhodni meni 40 €+). Če brbončice vseeno zahtevajo nekaj sladkega, si med večernim sprehodom po ulicah Visa kupite tradicionalno dalmatinsko slaščico smokvenjak. Izdelajo jo iz posušenih fig, mletih mandljev ali orehov z janežem, ki jim dodajo žganje. Sladko pregreho nato poplaknite s šilcem žganja – travarico ali lozovačo. Pri smokvenjaku, ki je primeren za otroke, žganje nadomestijo z razredčenim pomarančnim sokom.

V hotelu si lahko sposodite kolo in se odpravite po eni od kolesarskih poti ali pa ovinkarite med antičnimi ruševinami iz grških in rimskih časov. Otok Vis je tako zanimiv, da tam zlahka ostanete noč ali dve.

Hvar in Peklenski otoki

Za marsikaterega pomorščaka ali pomorščakinjo so Peklenski otoki, ki ležijo tik ob otoku Hvar, najljubša morska postojanka. Vzroka za to navdušenje ne poznam. Je pa med njimi otok Palmižana s posebno energijo in vzdušjem, ki mi vedno vzbudi mir in zadovoljstvo. Tamkajšnji postanek največkrat izkoristimo za poldnevno kopanje, nekateri s supom ali kajakom raziskujejo okolico in plaže, drugi pa se navdušujejo nad globinami bistrega morja. Ko smo na drugih barkah in plaži opazili nudiste, nismo bili začudeni, saj je Palmižana znana po nudizmu.

Na pozno kosilo smo se odpravili v Lounge bar & Fish House Laganini v zalivu Gradišće, ki slovi po eni najboljših ribjih specialitet daleč naokoli. Obiskovalca mamljivo vabi že lounge bar s svojo lokacijo tik ob morju, na lesenem podu pa se razprostirajo ležalniki in leseni senčniki. Glavni kuhar Hrvoje Zirojević na svojih krožnikih obuja starodavne, pozabljene jedi in jih predstavlja ekskluzivno, moderno. V ustih se mi je topil karpačo iz mečarice s pomarančo in suhimi paradižniki. Za glavno jed sem si izbrala filet ribe v sladkem desertnem vinu prošek in škampovo omako. Popolnejše kombinacije še nisem okusila (meni 40 €+). V lounge baru smo za prijeten konec večera po natakarjevem priporočilu naročili še mojito, ki mu dodajo na otoku vzgojeno meto (9,70 €).

Hvar je otok zabav, gurmanskih užitkov in kulturnih znamenitosti. Čez dan sem se sprehajala po osrednjem trgu Pjaca, v eni od kavarn sem si naročila kavo in med srkanjem opazovala mimoidoče. Ko sem enega od domačinov povprašala po spominkih s Hvara, mi je, na moje začudenje, odgovoril, naj kupim čipko iz agave oziroma njenih listov. Široko sem se nasmehnila, saj sem do takrat mislila, da iz agave pridelujejo le tekilo. Agavini spominki imajo Unescovo priznanje kulturne dediščine. Sončni zahod sem občudovala s terase znamenite stavbe Arsenal, ki je včasih služila za popravilo galej. V njej so v baročnem slogu leta 1612 zgradili tudi prvo evropsko gledališče. Gledališče je danes odprto za javne namene, v istem prostoru pa je tudi galerija sodobne umetnosti, ki je za obiskovalce poleti odprta med 9:00 in 13:00 ter med 17:00 in 23:00 uro.

Na Hvaru smo večerjali v Garifulu, ki slovi kot najbolj ekskluzivna restavracija na obalni promenadi. Ker je tik ob marini, prodajajo tudi surovine za jahte. Njihova bogata vinska karta obsega najimenitnejša italijanska, španska, hrvaška in francoska vina ter šampanjec. Bila sem prijetno presenečena, ko sem v karti našla tudi slovenska vina; med njimi so bili Ščurek, Kristančič in Simčič. V Garifulu pripravljajo izvrstne zrezke, zato si tam z velikim veseljem vzamem malce premora od ribjih specialitet in si privoščim goveji zrezek. Na voljo so hišni zrezek Gariful ter zrezki s poprovo omako, z gorgonzolo, gobami in zrezki z žara (večerja 40 € +). Po večerji smo se sprehodili po promenadi, se ustavili v dobro poznanem lounge baru Carpe Diem in pete brusili na plesišču kluba Pink Champagne.