Leipzig Mesto investicij in bogate zgodovine

Leipzig je eno najhitreje razvijajočih se nemških mest. Igorja Fabjana, ki je odkrival to največje saksonsko mesto s pol milijona prebivalcev, je najbolj navdušilo staro mestno središče.

Pasaža Mädler

Leipzig se je v srednjem veku uveljavil kot sejemsko mesto na križišču pomembnih poti. Skozi stoletja so v mestnem središču zrasle razkošne sejemske palače, v katerih so ljudje trgovali s krznom, porcelanom in drugimi prestižnimi izdelki. Bogata preteklost še danes odseva v starem mestnem središču s peš ulicami in razkošnimi mestnimi hišami. Številne so bile namenjene trgovanju, zato so jih med seboj povezali s pasažami. Med sprehodom me je posebej navdušila pasaža Mädler Passage iz leta 1912. Hodnik z zastekljenim stropom je veličasten spomin na pomembno trgovsko središče in še danes ponuja eno od najprestižnejših nakupovalnih izkušenj na svetu. Butične trgovine ponujajo najkakovostnejše izdelke, od oblačil do pohištva in nakita.

Bogata preteklost še danes odseva v starem mestnem središču s peš ulicami in razkošnimi mestnimi hišami

Trgovine so v več nadstropjih, poseben čar pa imajo tudi obokani kletni prostori. V njih je bila že pred dobrega pol tisočletja vinska klet, ki se je razvila v eno najbolj znanih mestnih gostiln, Auerbachs Keller (3-hodni meni 30 €+). V restavraciji s tematskimi sobanami strežejo tradicionalne saksonske jedi. Naročil sem si kremno krompirjevo juho z limeto in okusno meso divjega prašiča z gobovo omako. Večerjo sem sklenil z lokalno specialiteto Leipziger Lerche. To je tradicionalni kolač, ki spominja na majhno pito, polnjeno z oreščki in suhim sadjem ali marmelado. Postregli so ga s skutno-limetinim moussom in malinovo polivko. Izbor vina z obsežne vinske karte sem prepustil natakarjem. Pred vhodom v restavracijo bronasta skulptura Mefista in Fausta priča o tem, da je tja rad zahajal tudi Goethe, ki je v Leipzigu študiral pravo. Pisateljeva slavna lika naj bi se srečevala prav tam. V gostilni so se zvrstili tudi številni drugi slavni gostje, saj velja rek: »Če niste bili v Auerbachsu, niste bili v Leipzigu!«

Kavarna Zum Arabischen Coffe Baum

Slavna gostilna Auerbachs Keller je le nekaj korakov od mogočne stare mestne hiše, katere nastanek sega v 16. stoletje. V njej je Mestni muzej, na velikem trgu pred njo pa potekajo prireditve, vključno z božično tržnico. Arkadni hodniki, ki jo obkrožajo, so zelo akustični in zato priljubljeni med uličnimi glasbeniki. Tako sem vsak dan prisluhnil kakšnemu mini koncertu. Nekaj ulic stran me je k postanku zvabila najstarejša kavarna v mestu in Nemčiji, Zum Arabischen Coffe Baum. Ljubitelje kave navdušujejo od leta 1720, o čemer priča obsežen muzej v tretjem nadstropju. Med slavnimi obiskovalci je bil tudi skladatelj Robert Schumann. Če se tudi vi navdušujete nad kavo, priporočam tudi obisk kavarne Riquet v stavbi sloga art nouveau.

Grandhotel Handelshof

»Grandhotela Handelshof Steigenberger ne moreš zgrešiti!« me je prepričevala spletna znanka Maria. »Ena nekdanjih razkošnejših sejemskih palač stoji tik ob stari Mestni hiši. Lokacija je prvovrstna, cena nočitve pa ni pretirano visoka.« Imela je prav. »Hotel ima dušo,« sem sam pri sebi zamrmral ob vstopu skozi obokan vhod (soba 1/2 160 €+). Visoka hotelska avla z recepcijo poudarja veličastno arhitekturo, črno-beli in rjavi odtenki pa lepo povezujejo moderno in tradicionalno. V hotelu je 163 sob in 14 suit. Na voljo sta tudi spa in fitnes, chef restavracije Brasserie le Grand pa prepriča z raznovrstnostjo sredozemske in francoske kuhinje. Hotel je del verige Deutsche Hospitality, ki obsega več kot sto luksuznih hotelov, pretežno v Evropi.

Mesto znanih osebnosti

V Leipzigu so živeli številni slavni skladatelji: Richard Wagner, Felix Mendelssohn in Johann Sebastian Bach. Slednji je bil med drugim znan kot zborovodja enega najstarejših zborov pojočih dečkov (Thomanenchor) z več kot 800-letno tradicijo in deluje še danes. Univerza v Leipzigu je ena najstarejših v Evropi in na njej so študirali številni znani, od Goetheja, Nitzscheja, Wagnerja do nemške kanclerke Angele Merkel. Staro univerzitetno stavbo so porušili v času socializma, po združitvi Nemčij pa so postavili sodobno zgradbo, ki spominja na preteklost. Stekleno pročelje nakazuje na oblike nekdanje univerze in cerkve. Stoji ob največjem mestnem trgu, Augustovem trgu, ki ga obkrožajo še druge znamenite stavbe. Opera, sodobna koncertna dvorana, na robu trga pa se dviguje prenovljena stolpnica iz leta 1972, ki je s 36 nadstropji in 142 m najvišja v mestu.

Poleg številnih lično obnovljenih meščanskih hiš vzbuja pozornost tudi glavna železniška postaja na robu območja za pešce. Po površini je največja na svetu, vsak dan pa se na njej zvrsti okoli 120.000 potnikov. Poleg sodobnega prometnega križišča je na postaji dovolj prostora še za veliko nakupovalno središče Promenaden-Hauptbahnhof z več kot 120 trgovinami. Podobno veliko sodobno nakupovalno središče je tudi Höfe am Brühl v starem delu mesta.

Od muzejev do parkov

V Leipzigu se je leta 1982 začela mirovna revolucija, ki je pripeljala do vnovične združene Nemčije. Na tiste čase opominjajo spomeniki, več pa sem izvedel v muzeju Runde Ecke (brezplačen vstop). V zgradbi je imela več desetletij sedež zloglasna vzhodnonemška tajna služba Stasi. Zaradi sončnih dni je bil to edini muzej, ki sem ga obiskal. Za nekaj ur me je premamil tudi eden najlepših živalskih vrtov v Evropi, ki letos praznuje 140. obletnico ustanovitve (vstopnina 21 €). Nekatere ograde še danes spominjajo na častitljivo starost. Na drugi strani je velikanska sodobna steklena kupola Gondwanaland, pod katero je pravi tropski paradiž. Poti so speljane med visoke krošnje dreves, tudi v obliki visečih mostov, opice in ptice pa se prosto sprehajajo naokoli.

Leipzig ima obilje zelenih površin. Do enega od parkov sem se zapeljal z mestnim vlakom. Razprostira se ob ribniku na robu mesta, dominira mu kar 91 m visok spomenik, najvišji v Evropi. Znamenitost z velikanskimi kipi pod kupolastim vrhom so postavili leta 1913 ob stoti obletnici vojaškega spopada »Bitka narodov«. V spopadu je sodelovalo kar milijon vojakov, Napoleonova vojska pa je bila poražena. V spodnjem delu spomenika je muzej, posvečen bitki, v akustični koncertni dvorani pa se vrstijo glasbeni dogodki. Spomenik je odlično razgledišče, v kar sem se prepričal po krajši vožnji z dvigalom (vstopnina 8 €).

Mesto investicij

V mestu s pol milijona prebivalcev že dolgo ni opaziti, da je bilo nekoč del Vzhodne Nemčije. Zaradi ugodnih cen nepremičnin investitorjev ne manjka, še posebej v predmestjih s starimi hišami, ki so potrebne obnove. Cene naraščajo, saj postajajo tudi ta območja vse bolj priljubljena, predvsem med mladimi poslovneži in hipsterji.

V mestu je razvita avtomobilska industrija – tam sta proizvodni podjetji Porsche in BMW, tam imajo svoja evropska distribucijska središča podjetja, kot so DHL International, enota nemške pošte Deutsche Post in Amazon.

Eno od zgledno prenovljenih mestnih predelov je industrijsko območje Plagwitz. Zaradi poslopja nekdanje predilnice bombaža Spinnerei ob enem od vodnih kanalov ter mostu, ki spominja na Rialto, ga imenujejo kar »Male Benetke«. Tam so uredili privlačna stanovanja, različne trgovine in gostinske lokale. V četrti živita večja portugalska in brazilska skupnost. Konec junija je tam še bolj živahno, saj je takrat ulični festival Westbesuch.

Jezerska letovišča

V mestni okolici so številna jezera, ki so priljubljena letovišča z možnostmi za rekreacijo. Jezera so nastala z zalitjem nekdanjih rudniških kopov. Ob njih se vrstijo lične počitniške in stanovanjske hiše. Meni najbljubše je jezero Cospuden, ki s peščenimi plažami spominja na obmorsko letovišče. Ob njem so številne sprehajalne in kolesarske poti, zato je tam živahno večji del leta. Jezero Markkleeberger je znano po adrenalinskem središču za vodne športe. V umetnem vodnem kanalu se lahko poizkusite v raftingu, deskanju na valovih in še čem. Za konec lahko obiščete še tematski zabaviščni park Belantis (vstopnina 25,90 €).