Panama Od idiličnih obal do visokogorskih kavnih nasadov

Panama ponuja vse, kar si želite v tropskih deželah: čudovite peščene plaže oblivata dva oceana, deževni gozdovi so polni življenja, v hribih uspeva najboljša kava, v nekaterih mestih pa je mogoče začutiti kolonialno preteklost. Igor Fabjan je slednjo začel spoznavati v milijonski prestolnici Panama City.

Nastanitev

Po jutranjem odhodu z beneškega letališča sem proti večeru že užival s koktajlom v roki na razgledni terasi enega boljših mestnih hotelov, Wyndham Panama Albrook Mall (soba 1/2 140 €+). Bar ob bazenu na strehi ima razglede na moderno mestno središče, na drugi strani pa na sloviti Panamski prekop. V hotelski restavraciji Canal Bistro s fotografijami prekopa in ladijskih predmetov na stenah sem okušal morske specialitete. Znana je po mednarodni kuhinji in samopostrežnem zajtrku. Domačini zjutraj najraje jejo slan ocvrt kruh hojaldras, ki po videzu spominja na flancate. Poleg sodijo jajca, fižol, mladi sir, ocvrte banane in različno meso. Zelo priljubljene so tudi tortilje – nekakšne polpete iz polente. Kosilo ne mine brez obilne porcije mesa. Kot prilogo so mi poleg zelenjave običajno postregli riž ali kasavo. Izvrstni so tudi ocvrtki iz kasavine moke, ki jih napolnijo z mesom, zelenjavo in sirom. Kot aperitiv radi postrežejo panamsko žganje iz sladkornega trsa – seco. Vina ne pridelujejo, zato sem v hotelu užival v odličnih, predvsem ameriških vinih.

Še več razkošja boste občutili v nekdanjem hotelu Trump International, ki so ga, z novim vodstvom na čelu, marca letos preimenovali v The Bahia Grand Panama (soba 1/2 z zajtrkom 120 €+). Zunanjost luksuznega hotela spominja na razpeto jadro, pogled skozi zastekljene stene razkošnih sob s samostoječo kadjo v spalnici pa se odpira na panamski zaliv. Leži v novejšem mestnem predelu, v okolici vabijo prestižne trgovine in restavracije.

Albrook Mall

Nisem si mislil, da bom prve dni preživel v nakupovalnem središču. Premamila me je ponudba hotela v največjem nakupovalnem središču Amerike. Albrook Mall se ponaša z okoli 700 trgovinami in izdelki znanih svetovnih znamk, družbo pa jim delajo še restavracije, kinodvorane, igralni kotički, dvorana za fitnes in drugo. Čeprav leži na robu mesta, je lahko dostopno, saj je tam glavna avtobusna postaja, s katere vozijo avtobusi na vse konce za skoraj štiri Slovenije velike države. Mestni avtobusni promet je precej kaotičen, zato sem se na raziskovanje podal s podzemno železnico (vožnja 0,30 €). Ker ne povezuje vseh najzanimivejših mestnih območij, sem se naokoli vozil tudi s taksiji. Najugodnejši ponudnik je Uber. Moj prvi prevoznik po prihodu na letališče je bila agencija Inside Panama (vožnja 1 h 25 €). Tam me je z napisom v rokah pričakal mlad in zgovoren voznik Miguel, vešč angleščine, kar v Panami ni samoumevno.

Gurmanska odkritja

Avenijo Cinta Costiera, ki vodi do starega mestnega središča, na eni strani spremljajo tihomorska obala, na drugi pa ozeleneli parki. Ob nedeljah nekaj cestnih pasov zaprejo za motoriziran promet in jih namenijo kolesarjem ter ljubiteljem rolanja. Meščani se ob prostih dneh zgrinjajo v staro mestno jedro, Casco Viejo. Utrjeno mesto na manjšem polotoku so zgradili v drugi polovici 17. stoletja, potem ko so prvotno špansko naselbino porušili gusarji. Središče me je od vsega začetka spominjalo na miniaturno Havano. V ozkih ulicah se vrstijo kolonialne palače in cerkve, za povrh pa k obisku vabijo številni gostinski lokali in privlačni butiki. Staro mestno jedro je pod Unescovo zaščito, vendar kar nekaj hiš še čaka na temeljito prenovo. Skrivnosti ulic sem spoznaval v družbi simpatičnega Američana Joeya, ki prestolnico dobro pozna in bolj kot znamenitim stavbam pozornost namenja gastronomiji. Vsako njegovo vodenje je edinstveno, saj se prilagaja gostovim željam (ogled mesta 5 h 55 €). Njegovo spletno stran je vredno obiskati, saj je na njej toliko uporabnih informacij in nasvetov o mestu, kot jih ne boste našli nikjer drugje. Joey je poskrbel, da sva se v starem mestnem jedru za začetek osvežila z odličnim pivom zasebne pivovarne. Sledilo je okušanje tradicionalnih prigrizkov, ki sva ga sklenila s sladkim razvajanjem v butiku čokolade. Po najboljšo kavo in prigrizke sva se odpravila v prikupno kavarno Mentiritas Blancas v živahni soseski Via Argentina. Čeprav nisem velik ljubitelj kave, so me navdušili z izbranimi okusi in mešanicami kav. Med njimi najvišjo ceno dosega aromatična Geisha. Za kilogram te kave je treba odšteti približno 280 evrov. Ali okus in aroma upravičita ceno, se boste morali prepričati sami. Kavarno, ki je bila sprva le pekarna s prigrizki, vodijo trije mladi podjetniki: sestrični Melissa in Maureen ter Giancarlo, ki je idejo pregrešnih grižljajev razširil v izkušnjo uživanja ob kavi.

Z Ladjo skozi prekop

Osrednja zanimivost v okolici prestolnice je panamski prekop. Odprli so ga leta 1914 in od takrat je izrednega pomena za pomorski promet, saj omogoča bistveno krajšo in varnejšo povezavo med vzhodno in zahodno obalo Amerike. Prekop so dokončali Američani, ki so z njim upravljali do leta 1999. Umetna plovna pot je dolga 84 kilometrov. Z vodnimi zapornicami tudi največje ladje dvignejo do jezera Gatun, ki leži 26 metrov nad morsko gladino. Po njem ladje premagajo večji del poti med Tihim in Atlantskim oceanom. Prekop je mogoče občudovati le na nekaterih razglednih mestih, največje doživetje pa ponuja plovba med obema oceanoma. Ker se časovno nisem uspel uskladiti s turističnimi agencijami, ki organizirajo križarjenja z vključeno plovbo skozi prekop (10-dnevno križarjenje 480 €+), sem našel zanimivo alternativo. Odločil sem se za dnevno plovbo skozi nekaj vodnih zapornic (izlet 170 €). Vožnjo na manjši potniški ladji smo začeli v kraju Gamboa ob jezeru Gatun. Jezerske obale so popestrili številni z drevjem porasli otočki, na katerih so nas navduševali opice, lenivci in ptiči. Na nekaterih obalah so se sončili krokodili in takoj mi je postalo jasno, zakaj izlet ne vključuje kopanja. Srečanja z velikanskimi tovornimi ladjami, ki plujejo v obe smeri, so bila veličastna. Najprivlačnejši del plovbe je bil počasen, skoraj neopazen spust s pomočjo niza vodnih zapornic, ki omogočajo vplutje v Tihi ocean. Za konec nepozabne plovbe smo smuknili pod dobrih 100 metrov visok most, ki povezuje Severno in Južno Ameriko. Dan smo sklenili z barvitim sončnim zahodom v marini Flamenco na obrobju prestolnice.

Deskarski paradiž

»Ko sem pred dvajsetimi leti naletel na čudovite plaže, obdane s kokosovimi palmami, in privlačne valove za deskanje, sem vedel, da sem odkril paradiž! Turistov je bilo le za vzorec in še te je, tako kot mene, zanimalo le deskanje,« se je nostalgično spominjal minulih časov Luis Silva. Portugalec si je takrat za nekaj tisoč ameriških dolarjev kupil veliko parcelo na robu ribiške vasi Santa Catalina in pozneje na njej zgradil preproste bungalove Sol y Mar (soba 1/2 55 €+). Z vrha posestva sem izpred restavracije ob bazenu občudoval sončne vzhode in zahode ter se nekaj dni navduševal nad kuhinjo z morskimi jedmi in testeninami. Najbolj so mi teknile školjke s špageti. Sestavine so bile prvovrstne, saj Luis kupuje sveže morske dobrote od lokalnih ribičev, zelenjavo pa pri okoliških kmetih. Nekaj vrtnin ekološko pridela tudi sam. Če potrebujete inštruktorja za deskanje, potapljanje ali le vodiča za spoznavanje okoliških naravnih lepot, je Luis pravi naslov. Letos je na svojem posestvu uredil enega prvih adrenalinskih spustov po jeklenici v Panami. Spust ni dolg, a sončni zahod v spodaj ležečem zalivu odtehta svoje. V Santo Catalino iz Panama Cityja vodi cesta skozi mestece Santiago (6 do 7 ur vožnje).

Karibske počitnice

Bocas del Toro je en najslikovitejših arhipelagov v Karibskem morju. S tropsko vegetacijo in endemičnimi živalmi privlači ljubitelje narave in podvodnega sveta z vsega sveta. Sestavljajo ga osrednji otok Colon, na katerem je mesto Bocas Town, in številni otočki, kot so Carenero, San Cristobal, Bastimentos ter Solarte. Spletna stran s fotografijami luksuznih nadvodnih bungalovov Azul Paradise Resort na otoku Bastimentos, ki spominjajo na Maldive, me je očarala, a za rezervacijo sem bil prepozen (soba 1/2 280 €+). Zadovoljil sem se z manj razkošnim prenočiščem na osrednjem otoku Colon z največjo ponudbo manjših hotelov. Nad severovzhodno in vzhodno obalo se zaradi stalnega vetra in valov navdušujejo ljubitelji deskanja. Na drugi strani otoka me je očarala plaža Morskih zvezd. Videti je bila kot z razglednice. Zaplaval sem v turkiznem morju in občudoval velike rdeče morske zvezde. Nekaj deset jih je ležalo v belem pesku in vsi so jih vneto fotografirali. »Pred leti jih je bilo na stotine!« mi je zaupala lastnica bližnjega lokala, »toda prihod turistov jih vznemirja in vsako leto jih je manj …«

Če se za nekaj dni lahko odrečete udobju sodobnega sveta, obiščite arhipelag San Blas, ki ga sestavlja 365 otočkov. Na 49 otokih živi približno 50 tisoč Indijancev plemena Kuna. Starešine, ki sprejemajo pomembne odločitve za druge otoke, živijo na otoku Acuadup. Preživljajo se z ribolovom in s sadjarstvom, njihov proračun pa krepijo tudi obiskovalci.

Poseben čar ima tudi hribovita notranjost. Očaral me je kraj Boquete, ki se stiska v dolini pod vulkanskimi vrhovi. Zaradi hladnejšega ozračja so okoliški kraji priljubljena počitniška destinacija. Tam živijo številni upokojenci, največ je Američanov. Ogledoval sem si nasade kave, gozdne poti pa so vodile mimo slapov. Zanimiva soteska Los Cangilones, skozi katero teče reka Esti, pa se ob koncih tedna zaradi globokih tolmunov spremeni v živahno kopališče.