Mikonos Ljubezen na prvi pogled

Peščene plaže, morje v odtenkih turkizne in bele hiške so le uvodni pozdrav ob pogledu med pristankom letala. Da je Mikonos res nekaj posebnega, se je prepričala Nina Urbančič Romih, ki jo je otok vetrov, kot mu pravijo domačini, očaral in prevzel.

Dobri dve uri od vzleta v Benetkah sva z možem Dejanom dočakala kapitanov pozdrav in oznanitev, da smo na cilju. Pod seboj sva zagledala majhen otok (12 do 15 km dolžine in 10 km širine), obdan s kristalno čistim morjem. Informacije, ki sva jih pridobila pred odhodom, so precej dvignile lestvico pričakovanj o otoku in morda tudi zato v moj želodec po dolgem času naselile ‘potovalne metuljčke’. Malo je k temu pripomogel tudi pristanek, saj je pristajalna steza precej kratka in zdelo se je, da se letalo nikakor ne bo ustavilo do njenega konca. A ni bilo tako in ob izhodu z letališča sva spoznala prva domačina – najinega voznika do hotela Three Shades in angleško vodičko (soba 1/2 z zajtrkom 358 €+). Slednja naju je med kratko vožnjo do hotela založila s pomembnimi informacijami, med katere sodijo imena restavracij, klubov in plaž. Hotel Three Shades sestavlja kompleks s sobami in ločenimi bungalovi, povezuje pa ga sredinsko umeščen bazen, na katerega sva imela pogled in sva ga takoj preizkusila. Po osvežitvi v hotelskem baru sva se pozno popoldne sprehodila v mestno središče Chora.

Dragulj kikladov

Mikonos z 10.000 prebivalci leži v Egejskem morju in je del Kikladskega arhipelaga. Njegovi sosedje so Naksos, Siros, Paros in Tinos, najbližji pa majhen otok Delos, ki je eden najpomembnejših arheoloških najdišč v Grčiji.

Prvi večer sva spoznavala tako opevano mesto Mikonos ali Choro, kot mu pravijo domačini, in pomeni ime glavnega mesta takrat, ko je le-to enako imenu otoka. Zgodila se je ljubezen na prvi pogled. Idilične ulice, med katerimi sva se prijetno izgubila, snežno bele hiše z modrimi polkni in buhteče bugenvilije v barvi fuksije. Lokali in restavracije kot iz filmov, trgovine najprestižnejših modnih znamk … Svetovljansko in ekstravagantno – in tako je Mikonos tudi v mojih očeh takoj upravičil svoj sloves. Mesto diši. Dišijo trgovine, lokali, dišijo ljudje. Vse je urejeno in lepo. Pred trgovinami so zidane bele klopi z okrasnimi blazinami, ki vabijo k počitku. Svojo sva izbrala pred trgovino z inicialkama LV in srkala prijetno vzdušje poletnega večera. Vijugaste, ozke uličice so naju pripeljale do Malih Benetk, ki obsegajo v 18. st. zgrajene večnadstropne hišice z lesenimi verandami, barvitimi balkoni in terasami tik ob morju. Najti prostor v enem od trendovskih lokalov v tistih hišicah je skoraj nemogoče. A vendarle sva našla mesto v priljubljenem baru Scarpa. Čudovit razgled na slavne mline na veter, bučanje valov, ki so udarjali ob teraso, prš, ki je hladil segreto kožo, in vrhunska Pina Colada (koktajl 16 €) so ustvarili prijeten zaključek prvega dne.

Celoten članek lahko preberete v reviji 40, jesen 2018.Revijo s tem člankom lahko kupite tukaj.