Verona Mesto romantike, umetnosti in navdiha

Kot številni obiskovalci z vsega sveta tudi Veronika Sorokin zelo rada obišče mesto zaljubljencev, ki ponuja presežke v arhitekturi in umetnosti. Kljub turistični priljubljenosti je vzdušje umirjeno, na ulicah pa lahko vedno odkrijete kaj novega.

Verona sodi med najprivlačnejša severnoitalijanska mesta in ko ste enkrat tam, njenih atributov ne zmanjka. Mestu daje svojstveni čar reka Adiža, ki jo lahko opazujete s številnih mostov. Njen rečni tok je mestoma precej živahen. Promenadne poti ob reki ponujajo čudovite sprehode, ki vas pripeljejo do številnih mestnih parkov.

Med veronske ulice in zidove se je zapisala bogata zgodovina, pomembni arhitekturni dosežki pa govorijo sami zase. Mesto hrani številne starorimske ostanke, ki še vedno burijo raziskovalne duhove arheologov in zgodovinarjev; v Veroni se pogosto znajdem pred svežim arheološkim deloviščem. Rimska preteklost je tam zelo zgovorna, kajti mesto je bilo že od 1. stoletja pr. n. št. rimska kolonija. Ta pomemben zgodovinski pečat je ob posluhu za obnovitvena dela posameznih objektov in spoštovanju kulturne dediščine ena najprepoznavnejših mestnih značilnosti.

Verona sodi k Beneški Italiji, po bližini Benetk je tako rekoč njena soseda (120 km); iz Ljubljane pa ste v mestu v približno treh urah in pol (340 km).

Dantejeva nebesa

Slikovito mestno veduto pričara obzidje v sklopu mestne trdnjave Castelvecchio s palačo ob desnem bregu Adiže, ki so jo dogradili v 14. stoletju za časa vladavine Scaligerijev. V njenih prostorih je v času svojega izgnanstva iz rodnih Firenc kot gost živel največji italijanski pesnik Dante Alighieri. Tam je napisal tretji del Božanske komedije »Nebesa«, ki ga je posvetil vladarju Cangrandeju I., velikemu zavetniku umetnosti. V palači je danes muzejska zbirka srednjeveške in romanske umetnosti (vstopnina 7 €), z veseljem pa sem si ogledala tudi grajski vrt arhitekta Carla Scarpe. Za trdnjavo se čez reko pne Scaligerijev most Ponte Scaligero, znan po obokih, ki se zaporedoma nižajo. Zaradi ekspresivnosti je pogost motiv na veronskih razglednicah in spominkih. Pripeljal me je do večjega mestnega parka Piazza Arsenale, od koder nisem imela daleč do znamenite bazilike San Zeno Maggiore, ki je eden največjih biserov romanske arhitekture v severni Italiji.

Celoten članek lahko preberete v reviji 40, jesen 2018.Revijo s tem člankom lahko kupite tukaj.