Abu Dabi Luksuza in kulture polna Prazna četrt

Kali ali Prazna četrt je največja peščena puščava na svetu. Iz Abu Dabija se nadaljuje v Savdsko Arabijo in popotnika skuša z biseri, ki se zdijo kot prividi in v spominu ostanejo kot sanje. Tina Torelli je z zbiranjem biserov začela na otoku Saddiyat, nadaljevala v Zayedovi Veliki mošeji in mošnjiček napolnila na sipinah v okolici Liwe.

V najhitreje rastoči deželi na svetu ni srednjih poti in ni srednjih hitrosti

Nekoč so dejansko bili biseri, ki so jih Emiratčani nabirali za golo preživetje. Nato je iz peska brizgnila nafta, zgodila se je osamosvojitev od Velike Britanije in arabski šejki so v obliki federacije sedmih emiratov začeli pisati skupno zgodbo. Iz plemenskega življenja so se današnji mogotci izstrelili s hitrostjo sokola in strategijo puščavskega plenilca. V najhitreje rastoči deželi na svetu ni srednjih poti in ni srednjih hitrosti. Zlata sredina je v deželi, ki je sinonim moderne Arabije, le oksimoron. Zlate so kljuke razkošnih hotelov, z zlatom je posuta kamelja pena kapučina v najbolj zlatem hotelu na svetu, zlati so prenosni telefoni v kandure oblečenih moških in zlate so obrobe dragocenih abaj, ki jih nosijo njihove lepe žene. Življenje Emiratčanov, ki so pred dobrimi petdesetimi leti še živeli v plemenih, se danes dogaja na dveh časovnih oseh; gospodarski razvoj je svetlobno hiter, medtem ko se vsakdan Arabcev še vedno vrti počasi. Mit o arabskih petih minutah je resnica. Tega, koliko časa bodo trajale, ne ve nihče, in to tudi nikogar ne zanima.

Potovanje navznoter

Če se želite igrati s časom, ga lahko v Abu Dabiju poljubno pospešite ali upočasnite. V zabaviščnem parku Ferrari World ali na dirkališču Yas Marina si lahko nevarno povišate adrenalin, medtem ko je med sipinami Prazne četrti staranje mogoče upočasniti. Puščava nudi marsikaj, med drugim osebnostno preobrazbo in civilizacijsko razstrupljanje. Toda ustvarjalni praznini puščave v zadnjem času stoji nasproti kulturna polnost. Šejki so se odločili, da Abu Dabi do zadnjega zrna peska napolnijo s kulturo. Navdušilo me je oboje – v kulturni četrti otoka Saddiyat sem doživela umetniški šok, se nato umirila v Zayedovi Veliki mošeji in se za konec otresla nepotrebnega na sipinah v okolici Liwe. Nekaj ur ene noči sem preživela v najdražji postelji v svojem življenju, nekaj dni pa v spalni vreči na prtljažniku pickupa. Tako to gre – da bi resnično lahko občutili luksuz, moramo poznati tudi askezo. To je moja maksima in moj kredo – oboje je mogoče povezati na lokaciji puščavskega rezorta Qasr Al Sarab.

Otok Saddiyat in Louvre Abu Dhabi

Lani novembra je svoja vrata odprl prvi ‘univerzalni’ muzej v arabskem svetu in eden redkih muzejev na svetu, ki pripoveduje skupne človeške zgodbe v različnih civilizacijah (vstopnina 14 €). Iz središča Abu Dabija se boste na otok vozili pičlih petnajst minut. Sama sem šla s taksijem – niso dragi in jih je toliko, da jih ni nikoli treba čakati (8 €). Že sam arhitekturni objekt je veličasten in ga boste zagledali od daleč. Eden najdrznejših in najbolj daljnosežnih umetniških projektov v zgodovini postavlja na ogled dela od prazgodovine do danes in priča o želji združevanja, katere glasnik je bil Šejk Zayed bin Sultan Al Nahyan, ki mu je leta 1971 uspelo, da so si voditelji plemenskih premirijskih držav (Trucial States) segli v roke in stopili skupaj. Projekt Louvre Abu Dhabi se je začel leta 2008, v gospodarski recesiji, ko so njeni snovalci začeli agresivno kupovati najdražje umetnine. Že v bližnji prihodnosti bosta na otoku zaživela tudi muzej sodobne umetnosti Guggenheim in Narodni muzej Zayed. Tako zelo že dolgo nisem uživala. Eminentni francoski arhitekt Jean Nouvel je vedel, kaj dela. Muzej je prava kulturna oaza, saj skozi devet plasti 8.000 kovinskih zvezd 180-metrske kupole dežuje sončna svetloba, ki spominja na prekrivajoče se palme v oazah. Zgodilo se mi je, kar so napovedali šejki, vedoč, kakšno vlogo bo v življenjih ljudi odigral muzej – po žilah mi je pognalo umetnost in željo, da bi v roke vzela čopič in paleto. Louvre Abu Dhabi je odprt med 10. in 20. uro. Žal mi je bilo le, da se nisem prijavila na vodeni ogled, ki je vsak dan med 11. in 12.30 uro in stane manj kot običajna vstopnina – samo 11,50 evrov.

V 23 galerijah sem si ogledala 600 del stalne zbirke, ki bo v času, ko se boste tja odpravili vi, zagotovo še večja in bogatejša, saj je kulturni apetit Emiratov neustavljiv. Muzejska pot se začne s prazgodovinskimi deli, ki govorijo o rojstvu civilizacij in velikih cesarstvih ter nato vijuga med različnimi religijami, zgodovinskimi obdobji in tematikami. Zaljubila sem se v sliko Osmana Hamdi Beya z naslovom Mladi emir med študijem, v muzeju pa sem srečala Gaughina, Magritta, Picassa, Twomblyja, Mondriana, da Vincija, Maneta, Matissa in številne druge pomembneže, kar je sredi puščave kar nekoliko nadrealistično.

Kulinarika

Ker se od umetnosti ne da živeti, obisk tuje dežele pa ni popoln, če ne pokusimo lokalne hrane, sem se odpravila na lov za lokalno kuhinjo. To v Emiratih ni tako preprosto, kot bi si sprva mislili. Emiratskih restavracij je malo, kot je malo Emiratčanov – turistični vodiči navajajo, da jih je 10 odstotkov, medtem ko so domačini prepričani, da jih je še dosti manj, 5 ali 6 odstotkov. Država, ki ji predseduje šejk Khalifa bin Zayed Al Nahyan, je svet v malem in to velja tudi za kulinariko. Po nasvetu v Abu Dabiju živečih prijateljev sem rezervirala mizo v restavraciji Al Mrzab, kjer sem za špansko steno v miru uživala v zelo okusnem obroku. Sicer je puščavska kuhinja odsev surovega okolja, a maqluba (verjetno najbolj značilna jed) združuje več dobrega: piščančje ali jagnječje meso, riž in ocvrto zelenjavo. Ime jedi pomeni ‘obrnjena na glavo’, saj jo pripravijo v eni ponvi, kuhar pa jo na koncu z zgornjo plastjo navzdol prevrne na krožnik. Kosilo sem sklenila z značilno sladico khabeeso, nekakšnim začinjenim sladkim pudingom (obrok 23,50 €). Najbrž je odveč, če poudarim, da v emiratski restavraciji ne boste mogli naročiti alkohola, kot ga ne boste mogli kupiti v trgovinah, dobro pa vam ga bodo zaračunali v hotelskih barih.

Velika mošeja

Najboljši čas za obisk Zayedove Velike mošeje je pozno popoldne, saj bi bil greh zamuditi sončni zahod, ki atrij bele mošeje obarva v nebesno modro. Oblečena v abayo, ki jo ženske dobijo na vhodu po strogem pregledu osebnih predmetov, sem užila prestiž hladnega marmorja pod bosimi nogami. Vstopnine za v mošejo ni, kot so nas navadili v Italiji, zato pa je vstopnica v hram moderne arabske lepote brezhibno vedenje. Tretjo največjo mošejo na svetu za Meko in Medino, ki letno pritegne 5 milijonov vernikov, so po 11 letih gradnje odprli leta 2007. Bleščeče belo prikazen krasi 82 kupol iz grškega marmorja, nešteto poldragih kamnov, zlatih detajlov, največji lestenec na svetu s kristali Swarovski in največja ročno tkana preproga, ki jo je 1.300 žensk pletlo kar dve leti. To je podatek, ki sem ga sicer prebrala šele po obisku mošeje, a me je prijetno spomnil na nebeško mehkobo preproge, ki sem jo čutila pod nogami.

Lusksuzni rezort Qasr Al Sarab

Pot sem nadaljevala proti luksuznemu rezortu Qasr Al Sarab (soba 1/2 z zajtrkom 260 €+). Ne sama, se razume, ker je lepoto treba deliti, hkrati pa ne škodi, če se tu in tam ženska počuti kot kraljica puščave, ki ji dvori sam kralj. Samo tlesknila sem s prstom in že se je pred mano pojavil duh, ki mi je izpolnil vsako željo. »Dodatna kapsula nespressa v sobi?« Nasmejani natakar mi jih je v pest zarotniško stisnil kar pet. Da je Qasr Al Sarab resnično kot iz filma, se je potrdilo popoldne, ko sem se v hotelskem hodniku znašla na prizorišču snemanja limonadnice: bojevnik je tekel za princeso in ji divje nekaj prigovarjal na uho.

Za nočitev z zajtrkom v dvoposteljni sobi v tej bajki je treba odšteti od 260 evrov, za vilo z bazenom sredi sipin za štiri osebe pa okoli 2.000 evrov. Če me vprašate, ali je vredno, vam lahko le pritrdim. V hotelu sva s kraljem ostala le eno noč, a sva ga zato ožela do zadnje kaplje. Večerjala sva s paličicami, saj je japonski kuhar sredi puščave naredil takšen suši, da bi, če bi mi zavezali oči, mislila, da sem v Tokiu. V restavraciji sva pustila 200 evrov, ker sva pila tudi čilski malbec, a ker so se bližali dnevi, ko sva večinoma prenočevala v hotelu tisoč zvezdic, se je ekonomija izšla. Mikal naju je hammam, mikalo naju je, da bi se udeležila kar nekaj od številnih aktivnosti v hotelu, na primer sokolarjenja ali sprehoda s kamelo, a sva na koncu nepremično obsedela na terasi in gledala, kako se v sipinah utaplja sonce. Prebedela sva tudi noč, zaspala le za uro ali dve in se nato zbudila s sončnim vzhodom. Samopostrežni zajtrk je bil, milo rečeno, pretiran, saj se je mizica pogrnila sama od sebe in se zašibila pod delikatesami z vsega sveta. Jedla sem arabske meze, drage francoske sire, ruski kaviar, savdske datlje in srebala lokalno kamelje mleko, medtem ko so otroci za sosednjo mizo spraznili lonec nutelle. Če se boste v hotelu ustavili le na poti skozi puščavo, si boste z zajtrkom za 135 dirhamov ali 31,50 evrov po osebi privezali dušo.

V divjino brez datuma vrnitve

Zapustila sva luksuzno oazo in se povzpela na vrh Tal Moreeba ali Griča groze, klepetala sva s kmeti in beduini, govorila s kamelami in zaman čakala puščavsko lisico. Ker lisica ni zanesljiva, se za vodstvo po puščavi lahko obrnete tudi na eno od številnih agencij. Moj detektivski nos je izvohal dve: Off Road Tours & Safari in Nirvana Travel & Tourism. Z njimi bodo ideje, kaj početi na tistem nenavadnem koščku sveta, šele dobile krila. Nirvana v puščavi? Inshallah!

5 izvirnih izkušenj, ki jih ne smete izpustiti

  1. Zlati kamelčino
    V najbolj zlatem hotelu na svetu Kempinski Emirate’s Palace si naročite znameniti kamelčino ali kapučino s kameljim mlekom in 24-karatnimi zlatimi lističi. Kot kamelje mleko ima tudi izkušnja poseben okus. Stala vas bo 17,70 evrov, postregli pa vam jo bodo s temno čokolado in obveznim datljem (www.kempinski.com).
  2. Dirkališče – telovadnica
    Če niti na dopustu ne odstopate od svoje športne rutine in v vaši potovalki nikoli ne manjkajo športni copati, se odpravite na tek na eno najlepših dirkališč na svetu, Yas Marina. Tam ob torkih po šesti uri popoldne stezo odprejo za moške in ženske, medtem ko so srede namenjene le gospem. Oznako Ladies Only boste v Abu Dabiju tudi sicer velikokrat srečali, in včasih – feminizem na stran – prija (yasmarinacircuit.com).
  3. Zgodba o biserih
    V deželi, kjer se malodane znanstveno-fantastični razvoj dogaja 24 ur na dan, lahko čas zavrtite tudi nazaj. Doživite, kako so še na začetku 20. stoletja živeli in se preživljali Emiratčani in se odpravite na poseben izlet z ribiško ladjo. Lokalci vam bodo pokazali, kje in kako so prebivalci Abu Dabija nekoč lovili bisere (adpearljourney.com).
  4. S kajakom po mangrovah
    Ko boste prijateljem povedali, da ste se v Abu Dabiju navozili s kajakom, bodo mislili, da jih imate za norce. Z najdaljšim in najhitrejšim motornim čolnom na svetu že, ampak lagodno s kajakom po mangrovah? Pssst (noukhada.ae)!
  5. Na goro Jebel Hafeet
    Slovenci radi vsepovsod, kamor gremo, splezamo na kakšno goro. Gora Hafeet na meji emiratov Abu Dabi in Al Ain je visoka 1.249 m in ponuja spektakularen razgled na oazo Al Ain (t.i. Mesto vrtov) ter omansko puščavo. Vzdolž serpentinaste ceste boste našli več mest za postanke, kjer se popotniki radi okrepčajo in naredijo kakšno fotografijo za družinski album ali celo fotografski natečaj.