Sarawak Avanture v deželi deževnega gozda

Sarawak je ena najprivlačnejših malezijskih zveznih držav. Obsega severnozahodni del otoka Borneo, velika je za šest Slovenij, a redko naseljena zaradi deževnih gozdov. Igorja Fabjana je očarala s tropskimi plažami, kolonialnimi mesti in poceni razkošjem.

Po poletu iz Kuala Lumpurja sem pristal na letališču Kuching (let 2 h, povratna vozovnica 30 €+). Med vožnjo z letališča so nevpadljiva predmestja začele nadomeščati stare kitajske hiše in kolonialne zgradbe. Na robu starega mestnega središča me je s svojo kolonialno zunanjostjo prepričal hotel Waterfront, ki leži 270 m od rečne obale Kuching Waterfront (soba 1/2 40 €+). Za smešno nizko ceno sem bival v sodobno opremljenem hotelu z bazenom, fitnesom in odlično restavracijo s ponudbo jedi lokalnega izvora. Petzvezdični Accorjev hotel Pullman je bil le 10 evrov dražji na noč, a se zanj nisem odločil zaradi preveč moderne arhitekture.

Kuching

Mesto se je začelo razvijati sredi 19. stoletja, ko je tam postavil utrdbo Anglež James Brooke in postal prvi beli radža v Aziji. Ozemlje današnjega Sarawaka je dobil v zameno za pomoč brunejskemu sultanu v boju proti piratom. Brooke se je zavzel za razvoj območja in je reformiral administracijo, dal je zgraditi šole, bolnišnice, ceste, za kar so mu domačini še danes hvaležni. Nanj spominja palača, več kolonialnih zgradb in nekaj spomenikov. Brookova dinastija je vladala dobro stoletje, nato so ozemlje prepustili Veliki Britaniji, od leta 1963 pa pripada Maleziji.

Celoten članek lahko preberete v reviji 42, pomlad 2019.Revijo s tem člankom lahko kupite tukaj.