Stockholm Benetke severa z dobro mero dizajna

Mesto, ki lebdi na vodi, vrhunska arhitektura in dizajn, prijazni prebivalci in okusna kulinarika so omrežili Marijo Demšar, ki je Stockholm obiskala za teden dni.

Stockholm ima izjemno lego na štirinajstih otokih ob robu jezera Malaren, katerega vode se izlivajo v Baltsko morje. Kar polovico mestnega območja pokrivajo vodne površine in parki. Zaradi številnih mostov mu pravijo tudi Severne Benetke. »Mesto, ki lebdi na vodi,« pa ga je poimenovala švedska pisateljica Selma Lagerlof, ki je leta 1909 kot prva ženska prejela Nobelovo nagrado za literaturo. V mestnem središču se niso razbohotili nebotičniki, ni čutiti onesnaženosti in najpomembnejše, na ulicah sem se počutila varno podnevi in ponoči.

Z letališča sem se do glavne avtobusne postaje, ki je hkrati največje prometno vozlišče v mestnem središču, zapeljala z mavričnim avtobusom Flygbussarna (vožnja 10 €). Od tam sem bila blizu najetemu modernemu apartmaju (nočitev 1/2 70 €+), zadnjo noč pa sem se razvajala v prestižnem Grand Hotelu (soba 1/2 300 €+). V mogočni stavbi so prva leta podeljevali Nobelove nagrade, še danes pa v njem po podelitvi prespi marsikateri Nobelov nagrajenec ter številni slavni in bogati. Bivanje mi je polepšala udobno opremljena soba, odeta v tapete cvetličnih vzorcev, in okno z razgledom na morje. Pri bogatem zajtrku poleg kave niso manjkale priljubljene cimetove štručke kanelbullar.

Staro mestno jedro

Stockholm je kulturno, gospodarsko, politično in univerzitetno središče. Najbolj zanimivo ožje mestno središče sem spoznavala peš. Najstarejši del je Gamla Stan, ki se razprostira na treh otokih, povezanih z mostovi.

Največji je Stadsholmen, mestni otok. Krasijo ga številne palače. Kraljeva palača je z več kot šeststo sobami ena največjih na svetu (vstopnina 15 €). Kraljeva družina trenutno v njej ne živi, uporabljajo jo v protokolarne namene. Ogledala sem si orožarno, državne reprezentančne prostore in več muzejskih zbirk, tudi razstavo kron, pred stavbo pa sem ujela slikovito menjavo častne straže s starodavnim bobnanjem in streljanjem iz topov. Nedaleč je mojo pozornost vzbudila katedrala, za katero so se v ozkih ulicah stiskale stare meščanske hiše. Na trgu Stortorget me je k obisku premamil Nobelov muzej (vstopnina 12 €). V dobrih 800 let stari mestni četrti je vedno živahno. Bližnjemu pristanišču dajejo življenje ladje. Turistične ladjice vozijo med okoliškimi otočki in tako sem si ogledala mesto tudi z vodne strani (vozovnica 20 €+). Posedela sem v lokalih na obali in se nato podala med stare meščanske hiše z vintidž trgovinami in restavracijami. Riddarholmen, otok plemstva, je znan po cerkvi, v kateri so grobnice švedskih vladarjev. Na tretjem in najmanjšem otočku, Helgeandsholmen, stoji švedski parlament, ki ga lahko ob koncih tedna obiščete brezplačno.

Na drugem bregu, nedaleč od glavne avtobusne in železniške postaje, vzbuja pozornost rdeče obarvana mestna hiša (vstopnina 10 €). Občudovala sem jo na vodenem ogledu. Povzpela sem se tudi na stolp (vstopnina 5 €) in uživala v enem od najlepših razgledov na staro mestno središče. Ne spreglejte Zlate dvorane, ki jo krasi mozaik iz več milijonov zlatih ploščic. Obisk tistega dela sem si zapomnila tudi po baru iz ledu, ICEBAR by ICEHOTEL, ki je odprt vse leto (vstopnina s konzumacijo 20 €). V celoti je obložen z ledenimi bloki, iz ledu so stoli, mize in kozarci! V njem je –7 °C, ob vstopu vam posodijo toplo palerino. Pisani koktajli so bili prava paša za oči. Poimenovali so jih po likih iz nordijske mitologije. Najbolj me je navdušil Loki – limonina vodka, triple sec, brusnični in limonin sok. Žal mi je bilo le, da nisem mogla s seboj odnesti ledenega kozarca … V baru strežejo tudi večerjo za 33 evrov. Za posebno »ledeno« izkušnjo poskrbijo z delavnico oblikovanja ledu in detektivskim doživetjem v sobi pobega, ICE-SCAPE.

Nakupovalni paradiž

Severnjaki so kljub visokemu standardu varčni in racionalni. Domačinom je kakovost pomembnejša od nizke cene, zaupanje v švedske proizvajalce pa je samoumevno. Domačim, svetovno znanim podjetjem, kot so IKEA (na robu Stockholma je njihova največja trgovina), Volvo, Fjäll Räven, H&M, Ericsson … se ni treba bati za kupce, čeprav lastniki nekaterih niso več samo Švedi. Poleg kakovosti znajo prepričati tudi s cenami, ki niso dosti višje kot pri nas.

V iskanju skandinavskih izdelkov sem se sprehodila po največji nakupovalni ulici, Drottninggatan. Trgovin je toliko, da bi lahko v njih preživela več dni. Očarale so me številne švedske oblikovalke, kot so Filippa K, Dagmar, Rodebjer in druge. Navdušil me je obisk najprestižnejše veleblagovnice s stoletno zgodovino NK (Nordiska Kompaniet) v zgradbi sloga art nouveau v ulici Hamngatan. Nedaleč me je na kratek obisk zvabilo še moderno opremljeno nakupovalno središče Gallerian. Tam je vredno obiskati tudi ulico Birger Jarlsgatan. V trgovinah ponujajo dizajnerska oblačila domačih in svetovnih oblikovalcev. Dušo sem razvajala tudi v trgovini za notranjo opremo Norrgavel.

Na otoku Södermalm me je navdušila ulica Götgatan z butiki in prijetnimi gostinskimi lokali. Z razgledno vzpenjačo SkyView v obliki steklene kabine sem se nato vzpela po velikanski, kupolasto oblikovani večnamenski dvorani Ericsson Globe 85 metrov visoko (vozovnica 15 €, vožnja 20 minut). Ob obali sem obiskala še fotografski muzej in galerijo Fotografiska (vstopnina 15 €). Urejen je v opečnati zgradbi, nekdanji carinarnici. V njem hranijo eno največjih zbirk fotografij na Švedskem. Kot številni muzeji na Švedskem imajo tudi v njem restavracijo. In to eno najboljših v tovrstnih ustanovah. Jedla sem okusne tradicionalne švedske mesne kroglice s krompirjem in brusnicami (obrok 15 €). Na otoku so stare palače in športna igrišča, znan pa je tudi kot boemsko zbirališče alternativcev.

Otok Djurgarden

S kartico Stockholm Pass, ki poleg vstopnin v številne muzeje omogoča tudi brezplačne oglede nekaterih mestnih znamenitosti ter izlete z ladjami in razglednimi avtobusi, sem zapravila manj, kot bi s posamičnimi nakupi vstopnic in prevozov (24 h 62 €, 5 dni 130 €).

bojna ladja Vasa iz začetka 17. stoletja, Nordijski muzej

Najprivlačnejše muzeje sem našla na otoku Djurgarden, nedaleč od mestnega središča. Otok je nekoč služil kraljevemu lovišču, danes pa je to velikanski mestni park, ki se poleti spremeni v priljubljeno kopališče, pozimi pa v drsališče na prostem. Po prečkanju mostu me je k postanku zvabil Nordijski muzej v veličastni renesančni stavbi (vstopnina 12 €). V njem hranijo zbirke, ki predstavljajo življenje na Švedskem v zadnjih 500 letih. Stopila sem tudi v bližnjo velikansko, moderno opremljeno dvorano z bojno ladjo Vasa iz začetka 17. stoletja. Ko je leta 1628 izplula, je bila ena najrazkošnejših na svetu. Toda že po nekaj minutah se je zaradi močnega vetra tako nagnila, da je skozi topovske odprtine vdrla voda in se je potopila. Ponos švedske mornarice je za več stoletij izginil v pozabo, sredi preteklega stoletja pa so ladjo uspeli dvigniti na površje – zdaj je na ogled v muzeju Vasa (vstopnina 13 €). V tistem delu mesta je tudi sodoben interaktivni muzej najbolj znane švedske glasbene skupine, ABBA (vstopnina 24 €). Navdušili so me bleščeči kostumi, obilica fotografij, predmetov in glasba, ki je spremljala vsak moj korak. Lahko sem tudi zapela ob glasbeni spremljavi Abbinih uspešnic, a se s posnetkom raje ne bom hvalila. Muzej je del Dvorane slavnih, v kateri sem izvedela še več o presenetljivo uspešni švedski popularni glasbi. Predvsem mlajše obiskovalce vabi manjši zabaviščni park Junibacken, ki je mešanica gledališča in muzeja s priljubljenimi liki iz knjig najbolj znane švedske pisateljice Astrid Lindgren (vstopnina 17 €).

Zelo me je navdušil drugi najstarejši muzej na prostem na svetu, Skansen, ki prikazuje podobe Švedske s hišami, kmetijami z živalmi z vseh koncev dežele (vstopnina 12 €). Tam sem ostala ves dan in razumem, zakaj ga vsako leto obišče več kot milijon obiskovalcev. Njegovi začetki segajo v leto 1891, ko je Artur Hazelius (1830-1901) tam postavil več lesenih stavb iz južne Švedske. Zamisel ni bila povsem njegova, saj je prvi manjši muzej na prostem deset let pred njim na Norveškem postavil kralj Oskar II. v Kristianiji, današnjem Oslu. A Hazelnus se je zadeve lotil v večjem obsegu. Odkupil je okoli 150 starih zgradb na različnih koncih Švedske. Vse so razstavili in ponovno sestavili na otoku. Zamisel o postavitvi muzejev na prostem se je iz Švedske razširila po Evropi. V številnih hišah so me presenetili uslužbenci v oblačilih iz davno minulih časov. Tudi v angleščini so znali spregovoriti o obdobju, ki so ga predstavljali. Pravcata mestna četrt je prikazovala življenje iz sredine 19. stoletja. Tam so vabile trgovine, stanovanja in različne rokodelske delavnice. V pekarni sem kupila sveže pečen kruh in slaščice ter pokukala k peku, ki je ravno pripravljal nove hlebce. V lončarski delavnici sem se seznanila z oblikovanjem gline, nedaleč pa sem občudovala pihalca stekla, ki je ustvarjal v skoraj stoletje stari delavnici. Obiskala sem še tesarsko delavnico, tiskarno, staro gostilno in nekaj trgovin, kakršnih se dobro spominjajo tudi naše babice. V njih so bili naprodaj: moka, žita, začimbe, slaščice, tobak, barve … Izdelke so hranili v velikih predalnikih ali jih razstavljali na lesenih policah. V posameznih delih velikega parka sem našla celo kmetije. Na različnih tematskih območjih rastejo značilne rastline tistega konca Švedske. Poleg so vrtovi s pridelki in zelišči. Gojijo celo tobak za izdelavo in prodajo v eni od muzejskih trgovinic. V okviru Skansna sem obiskala tudi živalski vrt, v katerem ni manjkal niti mogočni los.

muzej na prostem, Skansen, prikazuje podobe švedske s hišami, kmetijami z živalmi z vseh koncev dežele

Tudi v milijonskem Stockholmu vsi komaj čakajo konec tedna, da se umaknejo v naravo. Že v mestu je veliko parkov, bližnja okolica pa je posejana s stotinami otočkov. Številni imajo na njih počitniško hišico. Do nje se po navadi odpravijo z lastnim plovilom, saj do večine otočkov ni rednih ladijskih povezav. Iz pristanišča do avtonomnega otočja Aland in Finske vsakodnevno plujejo velike trajektne ladje (povratna vozovnica 25 €+). Cene so kljub večurni vožnji zelo ugodne, ker je na njih dovoljena brezcarinska prodaja alkohola in cigaret, kar ladjarjem prinaša največji del dobička.