Krf Grški temperament in lahkotno uživanje

Preprostost bivanja, tradicionalno, ležerno in veselo življenje med temperamentnimi ljudmi – to je otok Krf. Maja Novak ugotavlja, da kljub preprostosti zahtevnemu obiskovalcu ponuja luksuzno preživljanje počitnic v petzvezdičnih namestitvah in kulinarična doživetja v odličnih restavracijah.

Svoje dni sem uživala na sedežu motornega kolesa in raziskovala gričevja, ki so razkrivala poglede na samotne, skrite plaže, ter z motornega čolna skakala v kristalno čiste turkizne lagune. Podnevi sem se hladila z močno grško ledeno kavo, ob večerih pa sem uživala v vseh odtenkih grške tradicionalne kulinarike ter plesala sirtaki ob boku dobrovoljnih in energičnih domačinov.

mesto Krf ob sončnem zahodu

Prihod na otok

Na Krf je najlažje prileteti z letališča v Benetkah z letalsko družbo Aegean Airlines, ki od maja do septembra tja leti pogosteje kot sicer (povratna karta 300 €+). Za prevoz po otoku priporočam skuter, s katerim boste dosegli vse otoške kotičke (tedenski najem 100 €+). Morda pa se počutite varnejši v avtomobilu, kar je prav tako dobra izbira. Avtobus je ugoden, saj lahko za le 5,50 evra kupite dnevno karto (modri avtobusi) z neomejenim številom voženj po otoku. Če pa imate v sebi malce pomorske žilice, a v žepu nimate dovoljenja za motorni čoln, brez skrbi. Za najem motornega čolna, ki ima manj kot 30 konjskih moči, na Krfu ne potrebujete dovoljenja in si tako lahko popestrite počitnice z raziskovanjem okoliških plaž ter uživanjem na morskih valovih (dnevni najem za 5 do 6 oseb 50 €+).

Grecotel Corfu Imperial

Luksuzne počitnice z veliko začetnico sem začela, ko sem prestopila prag petzvezdičnega rezorta Grecotel Corfu Imperial, v katerem so mi za dobrodošlico ponudili vlažno brisačko za osvežitev, domač ledeni čaj, kozarec penine in poln pladenj sladkih dobrot iz kuhinje (soba 1/2 z zajtrkom 513 €+). Prijazna vodja hotelskega objekta mi je razkazala okolico s pridihom italijanske renesanse in me pospremila do mojega bungalova tik ob morju. Vzhičena sem bila nad prostorno dnevno sobo, iz katere sem po ljubki terasi z majhnim lastnim bazenom stopila do morja. Kmalu je k meni pristopila sobarica in mi prinesla različno mehke vzglavnike, med katerimi sem si izbrala najustreznejšega. Ker sem bila tam tik pred prenovo spaja, si nisem mogla privoščiti masaže in tretmajev, ki jih zdaj nudijo v novem spaju Elixir. Sem pa zato telo vsak dan pretegnila na jogi, v senci bujnih macesnov, pod budnim očesom učiteljice joge. Ob popoldnevih sem se pogosto odločila za vodne športe, najbolj sem se zabavala med veslanjem kajaka okoli polotoka, na katerem se razteza letovišče. Od restavracij mi je brbončice najbolj razvnela restavracija Steak & Sushi, tam sem ob večerji opazovala romantično potapljanje sonca v morje. Edino, kar me je zmotilo, so bile številne ose, ki so me motile med kraljevskim zajtrkom. Ob večerih sem rade volje zaplesala na živo glasbo ali si ogledala katero od plesnih predstav, ki so med glavno sezono zelo pogoste.

Kerkyra

Čas sem najraje preživljala v starem mestnem jedru Kerkyra, ki se zaradi svoje posebnosti, urejenosti in bogate zgodovine od leta 2007 uvršča na seznam Unescove svetovne dediščine. Ozke, prepletene, tlakovane uličice s tradicionalnimi in modernimi trgovinami so mi kar nekaj dni povzročale preglavice z orientacijo. Trgovci prodajajo kuhinjske pripomočke iz trdnega lesa oljke, posladke in liker iz kumkvata, ki je na otoku zelo priljubljen. Med jutranjim sprehodom sem se najraje ustavila na kozarcu grške ledene kave, a sem ob deveti uri večkrat obstala pred še zaprto kavarno. Grki radi pozno večerjajo, včasih šele ob polnoči, in se jim zato zjutraj ne mudi vstati – tudi sredi turistične sezone ne. Nedelja je za njih dan za počitek, zato takrat ne pričakujte, da bodo odprte številne trgovine.

tempelj sv. Jurija

S svojo mogočnostjo me je pritegnila stara trdnjava iz beneškega obdobja, ki je mesto kar trikrat ubranila pred vdorom Otomanskega imperija. Do nje sem se sprehodila iz mestnega jedra, skozi park, pot sem nadaljevala po mostu nad jarkom in si na velikem dvorišču trdnjave ogledala najbolj znamenito cerkev na Krfu ter tempelj sv. Jurija. Mesto ponuja tudi nekaj muzejev in galerij. Med njimi sta najbolj obiskana muzej azijskih umetnosti in srbski muzej, v katerem se obiskovalec poglobi v zgodbe srbskih pribežnikov, ki so s prihodom na Krf ubežali vojni doma.

Kot gurmanko so me najbolj pritegnile do zadnjega kotička napolnjene restavracije, ki nudijo pester izbor grških jedi. Prvič sem poskusila brodet iz škampov, ki je po okusu podoben hrvaškemu, a Grki vanj zamešajo še zajetno količino feta sira in sredozemskih zelišč. Tudi sicer je feta sir (tradicionalno iz ovčjega mleka) nepogrešljiv pri vsakem obroku. Ste že pokusili saganaki – ocvrto različico sira, posutega s sezamom in prelitega z najslajšim medom? Na vaši mizi se morajo nujno znajti tudi grška solata in dolmades, ki so nekakšni riževi zavitki v trtnih listih, ter pomaka tzaziki. Hrano sem vedno začinila z dobro mero lokalnega deviškega oljčnega olja in se prepustila tako preprostim, a izredno svežim in izjemno ujemajočim se okusom. Čeprav sem ljubiteljica hrane z žara, so grška zelenjava in ribe za moj okus preveč zapečene in za odtenek presuhe. Zato sem raje izbrala klasično pastisado – testenine s teletino v paradižnikovi omaki. Preverite ponudbo restavracij Rex, The Venetian Well – rezervirajte si mizo na prelepi butični terasi, in meni najljubša Royal Baths Mon Repos. Kompleks najdete nekaj kilometrov južno od starega mestnega jedra. Podnevi sem se tam sončila in namakala v prijetni vodi, nato sem si privoščila nebeško masažo na prostem, ob sončnem zahodu pa uživala v prefinjenih okusnih grških specialitetah (meni 50 €+).

Muzej Achillion in muzej školjk

Achillion je zame ena najlepših palač na svetu, saj izžareva eleganco, moč in prestiž. Zgradili so jo v 10 km oddaljenem mestu Gastouri v pompejskem arhitekturnem slogu in jo poimenovali po grškem mitološkem junaku Ahilu. Bila je poletna rezidenca avstrijske cesarice Elizabete, poznane kot Sisi, ki so jo Ahilova zgodba, moč in prodornost popolnoma očarale.

Navdušili so me tudi okolica in razkošni vrtovi z rožami vseh barv in oblik, med katerimi so vso pozornost ukradli kipci junakov in bogov iz grške mitologije. V treh nadstropjih palače me je minimalistična notranjost popeljala v aristokratsko življenje. Dih mi je zastal ob pogledu na zunanji vrt, ki se konča s pogledom na okolico in z znamenit, več kot 10 m visok kip Ahila (vstopnina 8 €).

S skuterjem sem se nato zapeljala še južneje, da bi si v bližnjem mestu Benitses privoščila kosilo in pogasila žejo s klasičnim ingverjevim pivom tzitzibira. Tam sem naključno naletela na muzej školjk, ki slovi kot drugi največji v Evropi (vstopnina 4 €). Pred 20 leti ga je odprl strasten potapljač in zbiralec školjk Napoleon Sagias, zdaj pa je vodenje prevzela njegova družina. Ogled me najbrž ne bi tako zelo pritegnil, če si ne bi kustosinja vzela zajetnih 30 minut in me z iskrenim veseljem popeljala po prostorih. Dodobra sem si ogledala različne vrste školjk z vsega sveta, spužve, morske ježke, morske kače in druge živali podmorskega sveta. Zagotovo pa najbolj pritegneta okostje kita in najdražja školjka v muzeju Cypraea Fultoni. Ocenjena je na vrtoglavih 20.650 evrov. Ta ni naprodaj, sem si pa zato za spomin kupila prelepe viseče uhane iz školjk.

Morske radosti

S sedeža motorja sem se s hribov navduševala nad razgledi na Jonsko morje in se nato spustila do čudovitih plaž. Na otoku so skalnate in peščene, prav vse pa obliva kristalno čisto morje s prijetno poletno temperaturo do 28 ºC. Najbolj poznana in lahko dostopna plaža Paleokastritis, ki jo obišče vsak turist, je zame preveč oblegana. Rade volje sem jo odkljukala na seznamu želja, a se tam nisem dolgo zadržala. Podobno izkušnjo sem imela na severu otoka, na območju Sidari, kjer je znameniti Canal D’Amour. Legenda pravi, da bodo zaljubljenci, ki plavajo v tistem kanalu, za vedno skupaj. Lepe sprehajalne poti, kotički za fotografiranje in prostori za piknike na pečinah tik ob morju pritegnejo (pre)številne obiskovalce in kaj hitro je čutiti gnečo. Če radi pohajkujete, se peš ali s čolnom odpravite do manj obljudene plaže Porto Timoni – sestrski plaži ločuje ozek greben. Svoj raj sem našla na majhni skalnati plaži Kassiopi na skrajnem severovzhodu Krfa in peščeni plaži Agios Gordios, na kateri izposojajo motorne čolne.

Polotok Kanoni

Obožujem letala, letališča in vse, kar je povezano z njimi. Zato bi bilo nedopustno, če bi izpustila izkušnjo na polotoku Kanoni, ki je od glavnega otoškega mesta oddaljen približno 3 km. Tam je letališče s stezo v neposredni bližini hotelskih kompleksov, restavracij in barov. Zdelo se mi je, da bi se lahko letala, ki je ravno vzletelo ali pristalo, dotaknila.

cerkev Panagia Vlacherna na otoku Pontikonissi

Udobno sem se namestila v eno od številnih kavarn ob letališču in si naročila café frappé – ledeno kavo iz instant kave, sladkorja in dobro spenjenega mleka. Močno, poživljajočo pijačo pijejo po vsej Grčiji. Letala vzletajo in pristajajo na vsake 20 minut ter ustvarjajo zanimivo doživetje. Nedaleč je otok Mouse (Miš), do katerega se lahko zlahka sprehodite in si tam ogledate nekdanji ženski samostan Vlacherna, ki naj bi bil replika znamenitega istoimenskega samostana v Carigradu.