Moj dom – Torino

Tanja Rihtaršič se je v Italijo preselila leta 2014 zaradi ljubezni. Zaradi italijanskega fanta, ki ga je spoznala na oddihu v Barceloni. Po nekajletni ljubezni na daljavo se je sprva preselila k njemu na jug Italije, v Salerno, nato pa sta se zaradi njegove nove službe pred dvema letoma preselila v Torino.

Kako je živeti v Torinu v primerjavi s Salernom?

Pred Torinom sem s fantom Marianom živela v Salernu. Tam sem spoznala vse čare Italije: kulinariko, zgodovino, filozofijo in italijanski življenjski slog. Odkrila sem novo ljubezen do hrane, ki je v Italiji resnično najboljša, do preprostega, počasnega življenja. Spoznala pa sem tudi številne kulturne razlike, ki jih imamo s svojimi sosedi. Živela sem ob morju, se učila jezika in jedla zelo dobro, a ni bilo vedno vse rožnato. Zelo sem pogrešala urejen mestni sistem, kurjavo v stanovanju, ki je na jugu Italije redek luksuz, in takoj bi burjo zamenjala za sneg.

Pogled na mesto in monumentalno stavbo Mole Antonelliana

Nato je Mariano sprejel novo službo v Torinu, v podjetju Fiat. Odpravila sva se novim zmagam in ogrevanemu stanovanju naproti (smeh). Zdaj že dve leti živim v Torinu, v mestu, ki je od Milana oddaljeno slabi dve uri vožnje. Na tukajšnjo življenje sem se takoj navadila. Obožujem vse, kar mesto nudi, številne restavracije, muzeje, prireditve, nočno življenje, dobro organiziran javni promet, bogato zelenje in številne parke, ki poleg visokih Alp obdajajo mesto z vseh strani, bogato staro arhitekturo s palačami ter tople in izjemno preproste ljudi.

Kaj tam počnete?

Delam od doma in upravljam profile številnih blagovnih znamk na družbenih omrežjih. Hkrati se izobražujem za prejetje certifikata obrazne joge in odkrivam nov, čudoviti svet samozdravljenja. Moja duša se še ni ustalila, zato verjamem, da me bo pot v prihodnosti odpeljala še kam, iz Italije. Trenutno se počutim odlično.

Nerazdružljiva Tanja in Mariano

Kaj vam je najbolj všeč?

Najbolj mi je všeč, da živim ob izjemno velikem parku, v katerega se odpravim skoraj vsak dan. V njem se sprehajam, telovadim, organiziram piknike s prijatelji, hranim veverice, ki vzamejo hrano iz roke, in tako izgubim občutek, da živim v velikem mestu. Vsako soboto se odpravim tudi do izjemno velike mestne tržnice, ki nudi sočno in poceni lokalno sadje ter zelenjavo. To je zame raj na Zemlji! Življenje v Torinu je prijazno do vseh ljudi in vseh starosti. Poleti je tukaj resnično vroče, saj se temperature dvignejo tudi do 40 °C in le redkokdaj dežuje, zato se običajno s prijatelji odpravimo na uro in pol oddaljeno plažo blizu mesta Genova ali do čudovitega jezera Como na obrobju Milana. Mesto je odlično izhodišče, saj je od meje s Francijo in Švico oddaljeno le par ur. Ob koncu tedna se tako lahko podamo do Azurne obale ali si privoščimo oddih v Alpah. Jeseni se radi odpravimo do bližnjih vinarjev v mestu Asti, pozimi se sladkamo z okusno, znamenito vročo čokolado Gianduio, nekateri gredo tudi smučat. Že zelo zgodaj spomladi začnemo uživati v toplem vremenu in vonju rož, ki se razprostira po mestu. Življenje v Torinu je lepo vse leto. Všeč mi je tudi bogata ponudba kulinarike, barčkov, klubov in diskotek na simpatičnih lokacijah San Salvaria in Quadrilatera Romana. Tam se zbirajo lokalni in mladi prebivalci Torina, zato je vedno veselo do pozne noči.

Se srečujete s kakšnimi težavami?

Večkrat me zmoti, da je čez dan večina obratov zaprtih in da grem lahko na kosilo najpozneje do 14.00. Težava je tudi jezik, saj se vedno najde kakšna beseda, ki je ne razumem, še posebej, kadar ljudje govorijo v narečju. A ker živim v Italiji, za katero je značilno sporazumevanje z govorico rok, to obvladam (smeh)! Številni govorijo angleško.

Kolikšni so življenjski stroški?

Trenutno živiva v najemniškem stanovanju (70 m2), ki sva ga našla s pomočjo agencije. To je bilo kar stresno obdobje, saj večino dobrih stanovanj oddajajo neopremljenih, midva pa sva iskala moderno stanovanje s pohištvom. Na koncu sva ga našla in bilo je vredno čakanja. Za mesečno najemnino odštejeva 600 evrov (v tej ceni je zajeta poraba vode). Sicer pa so povprečni mesečni stroški najemnine med 700 in 800 evri.

Povprečna cena kosila je okoli 20 evrov na osebo, v picerijah so cene nižje, v gourmet restavracijah pa višje.

Cena javnega prevoza znaša 1,70 evra. V to ceno je vključena ena vožnja z metrojem ali vožnja z avtobusom, kjer lahko v roku 90 minut zamenjate več avtobusov/tramvajev. Mesto ima tudi številne taksije ter možnost izposoje avtomobilov, motorjev in koles prek mobilnih aplikacij Enjoy, Car2go, Mimoto, Mobike.

Kakšna je kulinarika?

Torino je mesto svetovne kulinarike. Izbirate lahko med restavracijami za vse okuse in žepe. Najbolj priljubljena jed je pica, sicer pa imajo lokalni prebivalci najraje odlična lokalna vina, kot so barbera, barbaresco, barolo in brachetto. Po jedi radi spijejo žganje San Simone, najbolj sladkosnedi pa si privoščijo kavo Bicerin (espresso s tekočo čokolado in smetano). Torino je poznan po kavi in čokoladi, saj so tu tovarna Lavazza in številne čokoladnice, v katerih pridelujejo čokolado Gianduia s piemontskimi lešniki.

Vam je kdaj dolgčas?

Resnično ne poznam te besede, saj si dan vedno zapolnim. Res pa je, da pogrešam svoje slovenske prijatelje. Takih ni nikjer na svetu! Tu imam zelo pisano družbo, ljudi iz različnih koncev Italije, moj najboljši prijatelj je iz Peruja.

Kako bi opisali prebivalce?

So zelo prijazni, obožujejo dobro hrano, zabavo, modo in oddih v naravi. Všeč mi je, da se sosedi nikoli ne pritožujejo, kadar imava pri nas glasne obiske ali zabavo pozno v noč.

Kam bi peljali svoje goste?

Najprej bi se odpravili v enega od številnih barov na okusno specialiteto Torina, Bicerin, si ogledali mestno središče s številnimi trgovinami, se sprehodili do mestne palače in cerkve z znamenitim torinskim prtom (replika), v katerega naj bi bil zavit Jezus. Nato bi se odpravili do meni najljubše picerije Starita in na desert v vegansko slaščičarno Grezzo Raw Chocolate z najboljšim sladoledom v Italiji. Sledil bi obisk drugega največjega muzeja v Evropi z egipčansko zgodovino in skok v velik ponos Torina, muzej filma, v znameniti stavbi Mole Antonelliana. Večerjo bi organizirala v restavraciji starega tramvaja, ki se vozi po ulicah Torina, medtem ko vi uživate v italijanskih specialitetah.

Oddiha željnim bi priporočala počitek v številnih parkih okoli Torina, kjer bi si v senci dreves pripravili pravi mestni piknik, zvečer pa bi se lahko odpravili v pestro nočno življenje.

Ljubiteljem športa bi priporočala ogled štadiona nogometnega kluba Juventus, prav tako kakšne tekme in izlet s starinskim vlakcem do bližnjega hriba Superga, kamor je leta 1949 strmoglavilo potniško letalo z eno najboljših ekip Torina do današnjih dni (v italijanski reprezentanci je bilo kar 10 od 11 igralcev iz tega kluba!). V spomin na ta dogodek ob kapelici na hribu stoji spominska plošča z veliko sliko in številnimi navijaškimi sporočili.

Vse ljubitelje avtomobilov bi napotila do avtomobilističnega muzeja z bogato zgodovino svetovne avtomobilistične industrije.

Vaš idealni dopust?

Na mojem seznamu želja so številne destinacije. V bližnji prihodnosti se bom gotovo odpravila na potovanje po celotni Španiji in Kaliforniji. Zelo si želim videti severni sij, bolje spoznati severni državi, Rusijo in Kanado. Zanimata me tudi Japonska in Bali. Seznam je dolg (smeh).