Skiatos Otok za hedoniste

Počitnice na grških otokih so lahko lepe kot v filmu. Barbara Vrezovnik je odkrivala Skiatos in skočila na Skopelos, otoka, na katerih so posneli film Abbinega muzikala Mamma Mia! Oba prepredajo številne strme makadamske ceste, zato je za resnejše raziskovanje priporočljivo najeti vozilo na štirikolesni pogon.

Le kratek let, uro in štirideset minut, loči beneško in skiatsko letališče (povratna vozovnica 112 €+). Tja sem poletela s partnerjem, bratom, njegovo ženo in njunima hčerama. Ker je otok majhen, meri le 12 × 6 km, je ponudba nastanitev majhna. Iskanje hiše za 6 oseb z vsemi našimi željami je bil izziv, ki ga je dosegla prostorna, dvonadstropna vila Anemoessa z bazenom, zasidrana visoko na gozdnati vzpetini, obdana z limonovci, oljkami in oleandri (9-dnevni najem 1.530 €+). Bazen in dih jemajoči pogledi na sosednje hribe ter morje s štirih prostornih teras so odtehtali dejstvo, da smo bili od najbližje peščene plaže, Kolios, oddaljeni 1,2 km oziroma 1,4 km do plaže z najmehkejšim peskom na otoku, Troulos. Ker je vse tako blizu, smo se dnevno odločali, na kateri od več kot 50 plaž bomo preživeli dan. Jug, jugozahod in jugovzhod otoka zasedajo najlepše, zlate peščene plaže, medtem ko je sever pretežno hribovit, z manj privlačnimi plažami, morje pa pogosto burka severni veter meltemi.

Po otoku se lahko vozite z avtobusom, ki ima postaje ob najbolj priljubljenih plažah in turističnih naseljih, ali najamete avtomobil. Mi smo naša dva jeklena konjička rezervirali prek spleta in ju prevzeli na letališču (9-dnevni najem 4WD vozila Suzuki Jimny 596 €+). Še bolj avanturistična je izbira ATV-štirikolesnika, ki doseže tudi tiste predele, ki jih avtomobili ne (dnevni najem 45 €+).

Mesto Skiatos

Otoški utrip smo začutili v mestu Skiatos (Chora), ki navduši z osrednjo sprehajalno ulico Papadiamanti. Ta je dobila ime po pesniku in romanopiscu Alexandrosu Papadiamantis (1851–1911), katerega hišo-muzej si v mestu lahko tudi ogledate.

Vzdolž ulice se vrstijo taverne, restavracije, bari in trgovinice s poželjivimi izdelki grških oblikovalcev keramike, oblačil, pohištva in dodatkov za dom (meni najljubšo trgovinico, Lalaro, najdete na številki 14). V domačih tavernah smo vsakokrat jedli okusne grške jedi, kot so souvlaki, gyros, grška solata, mesne kroglice Keftethes, pečen sir, musaka … Njihovo nadgradnjo pa lahko poskusite v sodobni grški restavraciji, del katere je tudi delikatesa z grškimi proizvodi, Ergon Greek Deli + Cusine (obrok 25 €+).

Večerni vzpon po ozkih, s kamni tlakovanih ulicah in številnih stopnicah nas je pripeljal do cerkvice Agios Nikolaos in stolpa z uro, ki sta prikazana v filmu Mamma Mia! Od tam smo imeli mesto s pristaniščem na dlani. Vzpenjajoče se bugenvileje po belo prepleskanih fasadah, udomačene mačke, ki so se sukale okoli naših nog, in pastelno prebarvana vhodna vrata so nam nudili številne fotografske motive. Avtomobil smo vsakokrat pustili na brezplačnem javnem parkirišču, dobrih 100 m od nove marine (vzhodno pristanišče) in se proti staremu mestnemu jedru sprehodili vzdolž jadrnic in mega jaht. Na polotoku Bourtzi z istoimensko benečansko trdnjavo, ki loči novo in staro pristanišče, sta pomorski muzej (vstopnina 3 €) in sodoben dnevno-nočni bar Bourtzi s ponudbo odličnih tapasov, koktajlov in priljubljenih ledenih kapučinov. Večerni obmorski sprehod smo sklenili v starem pristanišču s turističnimi barkami in trendovskimi nočnimi bari.

Samostan Evangelistria

Vzpenjajoča in ovinkasta cesta naju je pripeljala do samostana Evangelistria, ki so ga leta 1794 osnovali menihi iz gore Athos. Ta je postal pribežališče grških upornikov v zadnjih letih Otomanske vladavine. Leta 1807 je prav tam nastala grška zastava z belim križem in nebeško modrim ozadjem. Čudovit kompleks stavb vzbudi pravo veselje ob pogledu na harmonično zasnovano in s hortenzijami okrašeno notranje dvorišče. V osrednji cerkvi si lahko ogledate ikone iz 17. in 18. stoletja, odprt je tudi muzej. Ob izhodu sva sledila kažipotu do kavarne, ki obratuje pod okriljem samostana. Zajtrk sva pojedla na ozelenelem vrtu, v dišečem objemu raznovrstnih vrtnic (za njih skrbijo menihi) in oči spočila na obrisih strme severne obale in sinje modrega morja.

Kastro in Lalaria

Na najbolj severni točki otoka, na rtu Kastro, je bilo v 14. stoletju glavno otoško mesto. Ko so Grki dosegli neodvisnost od Otomanskega imperija v 19. stoletju, so glavno mesto preselili na današnjo lokacijo. Prašna in slabo vzdrževana makadamska cesta, ki vodi do tja, je rezervirana za štirikolesnike in 4WD-vozila. Kraj je sicer mogoče obiskati tudi s turistično ladjo, ki obkroži otok in se ustavi na dveh sosednjih plažah: Kastro, in na najlepši plaži Skiatosa, Lalaria. S parkirišča sva se sprehodila proti trdnjavi – obnovljenemu gradu in si s pomočjo ohranjenih ostankov hiš in ulic predstavljala, kako je bilo videti mesto v svojem razcvetu.

Medtem ko plaža Kastro ni estetski presežek, dramatično plažo Lalaria, posuto s kamenčki, zarisujejo visoki klifi in fotogeničen, skalnati lok, ki krasi številne razglednice. Ker je zaščitena, na njej ni bara, ležalnikov in senčnikov. Voda je kristalno čista, a ideja o nedotaknjeni idili se nekoliko razblini, ko se nanjo dnevno s turističnih ladij vsujejo turisti.

Plaže Koukounaries, Eleni in Banana

V naravnem parku Koukounaries se razteza kilometer dolga istoimenska peščena plaža. Sprehajališče je urejeno po lesenih deskah, ki vodijo do vrstečih se lokalov z različnimi glasbenimi zvrstmi, ležalniki in senčniki (najem 2 ležalnikov + senčnik 8 €/dan). Plaža je priljubljena med družinami z manjšimi otroki, saj senco prinašajo tudi borovci, morje pa je plitko. Nanjo prisega tudi moj brat z družino.

Severnejša soseda, plaža Banana, ki je dobila ime po svoji obliki, je manj obljudena, zato nama je bila takoj všeč. Tudi tam so borovci, nadgradnja pa so luksuzni, debelo oblazinjeni ležalniki s senčniki (najem 2 ležalnikov + senčnik 20 €/dan). Plaža je priljubljeno igrišče gostov najbolj luksuznih vil z bazeni na otoku Elivi Nest Villas & Suites ter hotela Elivi Xenia na vzpetini med plažama Koukounaries in Banana. Osvežilne pijače in sodobno ter estetsko pripravljene jedi lahko naročite v Nest Pool baru in restavraciji ter se ob zvokih plesne glasbe namočite v bazenu. Na plaži izposojajo tudi vodna plovila in ponujajo polete nad morjem.

Nekaj korakov severneje, peš po skalnatem rtu, sva odkrila še lepšo, nama najlepšo plažo na otoku, Mini Banana. Morje v majhnem zalivčku z zlatim peskom je hitro globoko, udobno oblazinjeni ležalniki (enaki in za enako ceno kot na Banani) pa kar kličejo k poležavanju ob ležerni lounge glasbi, ki odmeva iz Black Bird bara (ledeni kapučino 4,5 €, pivo 6 €). Gre za naturistično plažo, ki je priljubljena tudi med istospolnimi pari.

Biseri lepih plaž se tam ne končajo; še severneje je omembe vredna tudi peščena plaža Eleni, ki je dobila ime po istoimenski bližnji kapelici. Tudi na njej so na voljo ležalniki in senčniki.

Otoka Tsougria in Skopelos

Z ladjo smo se podali na neposeljeni otok Tsougria (plovba 20 min, povratna karta 12,50 €, otroci brezplačno). Štiri peščene plaže naj bi bile lepše kot na Skiatosu, a po naših ocenah so z njimi primerljive in ne lepše. Počutili smo se kot brodolomci, ki nas je naplavilo na plažo z ležalniki, senčniki in barom – a kmalu so nam sledile druge barke in otok se je pod težo obiskovalcev skoraj pogreznil. Dan smo preživeli v senci borovcev, ob osvežilnih pijačah in prigrizkih ter izdatnem kopanju v kristalnem morju.

Na drugi otok iz filma Mamma Mia!, Skiatos, sem se odpravila le s partnerjem (povratna karta za 2 osebi in avtomobil 75 €+). Trajekt nas je dostavil v pristanišče mesteca Glosa, ki se strmo dviga nad njim. Z Googlovo navigacijo sva se med labirintom ulic dvignila do cerkve in trga z najlepšim pogledom na mestne strehe. Prijazen Grk Panos naju je povabil v taverno Platea ter nama ob vseh lično razstavljenih rogljičkih in drugih dobrotah na pultu priporočal domač grški jogurt z medom in češnjami. Vzela sva ga s seboj in ga pojedla ob postanku na razburkani plaži Perivoliu na severni, bolj skalnati strani otoka. Najin cilj je bila filmsko slavna cerkvica Agios Ioannis Kastri na vzpetini, ki naju je navdušila, predvsem pa dala misliti, kako težko jo je bilo zgraditi. Na otoku je več samostanov, a obiskala sva le samostan Oznanjenja. Ker je precej skromnejši od skiatoškega Evangelistria, naju razen pogleda, ki ga nudi na glavno otoško mestece, ni navdušil. Prečesala sva še številne otoške plaže s prevladujočimi kamenčki, a prav nobena ni presegla Mini Banane na Skiatosu. Med največjo vročino sva se usedla pod staro figovo drevo na plaži Panormos in uživala ob izjemnih okusih lignja in brancina taverne Yiannis (obrok 18 €+).

Moje srce pa se je popolnoma odprlo v slikovitem mestecu Skopelos, ki je v obliki amfiteatra zraslo v naravnem zalivu. Belo prepleskane fasade hiš v kombinaciji z modrimi vrati, večbarvne bugenvileje in izjemno prijazni prebivalci so mi dali občutek sprejetosti. Dan se je prehitro prevesil v večer in na terasi pod najmogočnejšim drevesom v pristanišču Skopelosa sva se ohladila z na otoku varjenim pivom Spira (5 €) in ledenim kapučinom (4,5 €) ter zapeljala na trajekt za Skiatos. Ob sončnem zahodu sva prispela v pristanišče, napolnjena s pristnimi lepotami in okusi Grčije.