RaffleS Maldives Meradhoo Dva otoka, en svet doživetij

Poznavalka in redna obiskovalka maldivijskih luksuznih rezortov Katja Forštner je tokrat z glavnega otoka Male poletela proti otoku Raffles Maldives Meradhoo v neokrnjenem južnem atolu Gaaf Alif. Med enourno potjo je že iz zraka prepoznala nekatere otoke, hkrati pa se je spraševala, ali jo lahko kak otok sploh še resnično navduši.

Letališki butler otoka Raffles Maldives Meradhoo je poskrbel za dobro počutje gostov pred enournim poletom proti letališču Kaadedhdhoo (povratni let z letališča Male 450 €). Še pred pristankom me je najprej presunilo intenzivno zeleno rastlinje, ki me je nekoliko spominjalo na bujno vegetacijo Sejšelov. Izvedela sem, da je jug Maldivov bolj vroč in bolj vlažen, zato je narava tam mogočnejša in čudovitejša.

Po pristanku sem se vkrcala na zasebni čoln otoka Raffles Maldives Meradhoo. Tam me je sprejel osebni butler, ki je zame skrbel vse nadaljnje dni do odhoda na letališču. Pozdravila me je tudi maserka iz njihovega spaja in mi osvežila obraz in roke, slednje mi je tudi razkužila, ter mi prijetno zmasirala ramena za sproščeno dobrodošlico. V nekaj minutah smo bili na cilju – zapeljali so me do vil nad morjem, kjer sem imela rezervirano namestitev. Pričakali so me ob zvokih lokalnih bobnov in z ohlajeno penino. Naredili smo sliko prihoda na otok, ki sem jo, skupaj z informacijami o odhodu, v spomin prejela zadnji večer pred odhodom domov. Na otoku nimajo klasične recepcije, prijavo smo opravili kar v vili.

Vila nad oceanom

Po pomolu, ki povezuje naselje velikih vil sredi turkiznega oceana s kristalno čistim morjem in belim peščenim dnom, sem stopala do svoje vile. Šele ko sem vstopila vanjo, sem dojela njeno prostorsko veličino. »Vau!« bila sem presunjena. Ni šlo za moderno arhitekturo ali opremo, ki bi klišejsko kričala iz vsakega kota. Vila tega ni potrebovala, saj je nadvse kičast razgled na ocean prevzel moj pogled in mi segel v globino srca. Težko leseno pohištvo, debelo oblazinjeno, v naravnih barvah, oblazinjena kavna mizica v skorajšnji velikosti moje postelje, knjige o naravi in modi, penina, čaji, sadje pod mrežico in dva bela slamnika s črnim dekorativnim trakom ter bralna sedežna v kotu največje panoramske stene, ročni izdelki morskih motivov in koral, dodatki modre in koralne barve ter delovna mizica ob stekleni steni tik nad oceanom … vse mi je bilo všeč, a najbolj razgled. Iz dnevne sobe sem čez teraso videla v kopalnico in skozi panoramsko steno kopalnice ocean. Vročica mi je objela srce in me napolnila z največjo srečo.

Celoten članek lahko preberete v reviji 45, zima 2019/20.Revijo s tem člankom lahko kupite tukaj.